Podjetniške zvezde 2015: Slovenija epicenter za start-upe v Jugovzhodni Evropi

Direktor pospeševalnika ABC Dejan Roljič pravi, da sta cilja dva − povezovanje start-up skupin in skrb za njihovo rast.

Objavljeno
07. december 2015 11.54
lvi-Dejan Roljic
Silva Čeh
Silva Čeh
Pospeševalnik ABC deluje v ljubljanskem BTC in se želi pozicionirati kot vodilni podjetniški pospeševalnik za Jugovzhodno Evropo. Dejan Roljič je odrasel v start-up duhu od svojega šestnajstega leta. Zadnji njegov start-up Formtaste je razvijal 3D-printing kioske v amsterdamskem Startupbootcampu. V pogovoru pravi, da imajo start-upi, ki se kalijo v pospeševalniku ABC, praviloma srečo pri investitorjih, zanje se vse bolj zanimajo tudi velika podjetja in korporacije, nastaja že prvi pospeševalnik za zrela podjetja.

Ob pripravi Delove priloge Podjetniške zvezde smo se vprašali, ali so start-upi ­nastavki za bodoče podjetniške zvezde. Kaj so start-upi?

To je najboljše vprašanje, ki ste ga lahko postavili. Start-up je visokotehnološko podjetje, ki ima zelo velik potencial hitre rasti. Njegov glavni namen je reševati neki problem ali olajšati življenje ljudem, na koncu pa je njegov cilj, da se proda neki večji entiteti ali se ji priključi in doseže globalni razcvet. Ideja ustanovitelja start-upa tako lahko doseže ves svet, vendar se ve, da je on tisti, ki izziva trg in ga tudi inovira. Razlika je torej med tistimi, ki ustanovijo podjetje, a se jim z njim nikamor ne mudi, in start-upom, katerega največji sovražnik je prav čas. Kajti če niso dovolj hitri in natančni, jih bo konkurenca pohodila ali pa bodo umrli, ker jim bo zmanjkalo denarja. Zaradi tega so start-upi zanimiva sfera, v katero ogromno ljudi vlaga denar.

Pospeševalnik ABC deluje približno tri četrt leta. Ali po tem obdobju lahko rečete, da z njim Ljubljana postaja center start-up scene v Jugovzhodni Evropi?

To se ne zgodi čez noč, naša naloga pa je pozicionirati Slovenijo, ne Ljubljane, kot liderja v tej regiji. Seveda tega ne narediš samostojno in v okviru svojega vrtička, ampak moraš povezati celotno sceno, in to ne samo v Sloveniji, ampak v vsej regiji.­ Cilja sta dva: povezovanje startuperjev in skrb za njihovo rast. Le tako lahko ekosistem za start-upe funkcionira in privablja nove investitorje. Tisti pospeševalnik, ki mu to uspe, lahko postane vodilni. Pospeševalnik ABC v Ljubljani je že v združenju 60 najboljših pospeševalnikov, a to še ni nič, če ne bomo na dolgi rok vzdržali, rasli in vedno znali poskrbeti za finance in s tem seveda dobre partnerje.

Je Slovenija po številu start-upov na osebo med ­velesilami?

Po številu prebivalcev smo zagotovo v vrhu, ker imamo dva milijona ljudi in ne vem, koliko start-upov na leto, pri čemer jih veliko tudi pridobi kapital. Ne moremo pa se primerjati z Londonom, Anglijo ..., ker je njihov trg toliko večji. Gotovo pa se lahko v regiji pozicioniramo kot epicenter, kjer te inovacije nastajajo. Slovenija je dober testni trg, tudi zaradi širšega okolja nekdanje Jugoslavije, kjer se še vedno vsi, kar zadeva jezik, razmeroma dobro razumemo, to pa je že velik trg več kot 20 milijonov ljudi.

Koliko skupin trenutno deluje v pospeševalniku ABC in koliko ljudi je v njem zaposlenih?

Skupaj je zaposlenih približno 14 ljudi, a vsi niso redno zaposleni. Start-up skupin imamo zdaj deset iz petih držav: Avstrije, Albanije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Štiri ekipe so iz Slovenije, skupaj pa je v teh start-upih okrog 70 ljudi.

Toda v pospeševalniku ABC v Ljubljani smo zdaj že v drugem programu Pametno življenje in zdravje, potem ko smo prvi program Pametna mesta, začeli smo ga aprila, končali septembra. Na leto bomo imeli povprečno 20 start-upov, torej od 140 do 150 ljudi, ki bodo delali v teh skupinah.

Kaj pospeševalnik ABC ponuja start-up skupinam?

Pospeševalnik ABC vloži 15.000 evrov v program in skupine, ki se prijavijo, da lahko od tri do šest mesecev preživijo. Zanje smo najeli hiše, uredili delovne vizume, pisarne so brezplačne. Na voljo so jim tudi mentorji, spoznajo lahko uspešne podjetnike, investitorje. Določeno je tudi, da pospeševalnik ABC od skupine dobi osemodstotni delež podjetja. A pomembno je seveda, da delujemo kot velika družina, ki ne odide ob petih iz službe.

Kaj lahko poveste o prvem programu Pametna mesta?

V programu Pametna mesta smo imeli ekipe iz Avstrije, Amerike, Brazilije in Slovenije, končal se je septembra. Zanj smo prejeli več kakor sto prijav, kar je bilo zelo dobro glede na konkurenco, saj smo bili takrat še povsem neznani. Z njim smo hoteli dokazati, da je mogoče tudi v Slovenijo pripeljati start-up inovativnost, da je mogoče narediti testni trg za te skupine v Ljubljani in da zaradi tega ni treba iti v London. Seveda je razlika, če začneš v Londonu, zlasti če misliš ostati tam ..., ampak če testiraš produkt, je tudi res, da je trg v Londonu toliko zasičen, da tam težko uspeš. Vedno so prednosti in slabosti.

Kdaj je za skupine na vrsti demo dan, torej dan, ko se startuperji srečajo z ­investitorji?

Demo dan je na vrsti po treh mesecih delovanja, takrat pridejo investitorji. Za skupine iz prvega programa je bil demo dan že junija. A preizkušamo se že pred tem dnevom D. Denimo, zdajšnje skupine iz drugega programa so zadnjo nedeljo v novembru odšle v Luksemburg, kjer je bil zanje pripravljen poseben dogodek s 15 investitorji. Takšni dogodki so test, a se je tudi zgodilo, da so že na teh spoznavnih testih dobivali investicije. Podobni testi so tudi naše prisotnosti na konferencah ipd. Demo dan za zdajšnje skupine bo 21. januarja, ko bodo prišli investitorji. To bo zaprt dogodek, udeležilo se ga bo od 150 do 200 investitorjev. Na njem pričakujem rekord, ker bodo prišli pravi investitorji.

Kako uspešne so bile skupine, ki delujejo v pospeševalniku ABC?

Skupine so se razlikovale. V prvem programu so od osmih štiri takoj prejele dobro investicijo, dve ekipi sta zelo dobri in imata preskrbljen denar do konca, ena ekipa se zdaj bori za zelo veliko pogodbo in drugih investicij ne bo potrebovala. Imamo pa še ekipe, o katerih še ni jasno, ali bodo dobile investitorje ali ne. Tudi če jim ne bo uspelo, to ne bo nič hudega, pomembno je, da so se veliko naučili in bodo iz tega lahko naredili nov start-up in bodo z njim boljši.

Eden od naših start-upov iz prvega programa, Smart Futuristic, ki se ukvarja z zmanjševanjem odvečne hrane, je julija zmagal na dogodku v Budimpešti, imenovanem BudapestCrunch, in tako dobil vstopnico za eno največjih tehnoloških konferenc, Disrupt TechCrunch.

Pri drugem programu sta od desetih skupin dve prejeli investicije, še preden smo sploh imeli demo dan. Druge smo selekcionirali, tako da so bolj pripravljeni za trg in ni treba njihovega produkta dodatno razvijati, saj lahko gredo z njim takoj na trg. Ključno je, da znaš prodajati svoj ­produkt.

Koliko denarja so zbrale skupine v prvem programu in koliko ga pričakujejo v drugem?

V prvem programu so skupaj zbrali nekaj več kakor 1,5 milijona evrov. Za drugi program iščejo od pet do sedem milijonov evrov kapitala, a se bo ta številka verjetno znižala. Ker se bodo, predvidevam, bolj osredotočili na en trg, poskušali prodreti na njem, kar bo morda pripomoglo k dvigu vrednosti firme. To je tudi odvisno od strateškega razmišljanja o lastništvu, namreč, če preveč hitro razparceliraš firmo, imaš manj nadzora nad njo. Še huje je, če tista skupina, ki je začela firmo, izgubi žar, ker niso več lastniki firme ... tako se lahko ubije firmo ...

Kako se to lastništvo porazdeli­ med start-upom in njegovimi investitorji?

Zelo različno. Postavi se vrednost firme, ki mora biti precej realna, kar je odvisno od razvitosti izdelka, od tega, koliko imate strank, kakšen je potencialni trg zanj. Na podlagi tega se postavi cena in potem se začne igra z investitorji: bolj ko si zanje zanimiv, več bodo pripravljeni plačati oziroma nasprotno. Start-up lahko začne tudi pod osnovno ceno, a vseeno z zbranim denarjem dokaže, da lahko s produktom veliko naredi. Vse je odvisno tudi od tega, koliko verjamete v ta produkt. Seveda je treba upoštevati tudi dejstvo, da je vaša start-up firma v Ljubljani vredna milijon evrov, v Londonu bi bila dva milijona, v Silicijevi dolini pa šest milijonov evrov.

Kaj start-up skupine zdaj razvijajo v pospeševalniku ABC?

V zdajšnjem programu Pametno življenje in zdravje, denimo, ena skupina pripravlja aplikacijo, s katero vam ne bo treba iti več fizično k zdravniku, ko boste bolni, ampak boste prižgali televizijo, mobilni telefon in sami v živo izbrali zdravnika, mu povedali o svojih težavah, zdravnik pa vam bo povedal, kaj bi bilo dobro narediti. Ko boste dobili izvide, boste lahko, recimo, poklicali nekega zdravnika v Južno Korejo in ga prosili za drugo mnenje kar po televiziji oziroma telefonu. Tako boste pridobili drugo mnenje, ki je ključno. Ne morete si predstavljati, koliko denarja zapravijo zavarovalnice zaradi napačnih diagnoz zdravnikov; zaradi napačnega zdravljenja, napačnih operacij. Tega je veliko.

Neka druga skupina razvija aplikacijo, s katero se bo mogoče naročiti pri zobozdravniku, in to tako, da vas bo ta naročil, ko ga tudi vi lahko obiščete, ne samo takrat, ko vam on določi termin.

Kako se v pospeševalnik ABC vključujejo velika podjetja, kaj lahko pričakujejo od tega pospeševalnika?

Brez velikih podjetij ni start-upov, brez start upov pa ni inovacij v velikih podjetjih oziroma njihova realizacija poteka predolgo.­ Za nami stoji vrsta velikih firm: BTC, IBM, Microsoft, AmCham, Ena A, X lab. Zavarovalnica Triglav je naš drugi največji investitor. Tudi s Petrolom se dogovarjamo za skupno pogodbo. V Sloveniji se to prebija, a zdaj že bistveno lažje pokličem katerokoli podjetje. Naša velika podjetja so pripravljena sodelovati, če gre za ­dobre rešitve.

Triglav in BTC sta hitro spoznala, da lahko rasteta tako hitro tudi zato, ker sta našla start-upe z rešitvami, ki jih lahko odkupita in vključita v svoje sisteme. Drugo je, da lahko prek start-upa zelo hitro prideš do vpogleda v trge, kaj se tam dogaja, in če vlagaš v pospeševalnik, lahko dobiš celoten pregled start-up inovacij na svetu ... Poznam veliko podobnih pospeševalnikov po svetu, naš pospeševalnik je tudi v svetovnem združenju pospeševalnikov, zato imamo dostop do vseh velikih firm, ki jih lahko pokličem in se sestanem z njimi. Torej vi kot firma lahko pridete do mene, poveste, da potrebujete tak in tak start-up, ki bo reševal točno določen problem, in jaz ga bom poskušal najti.

Potem boste lahko poiskali­ tudi rešitve za medijske hiše, zlasti tiskane medije, o katerih­ že leta govorijo, da nimajo več velike prihodnosti?­ Ker mlade in prihajajoče generacije niso več vezane na papir, ampak na ekrane.

Bill Gates je nekoč napovedal, kaj vse bodo spremenile nove tehnologije, a je pred letom dejal, da ne more verjeti, ker ni zadel tega, da ljudje še vedno zelo veliko uporabljajo papir. Sam bom rekel: papir ne bo nikoli izumrl. Ne samo da smo nanj navajeni, tudi sam preprosto ne morem pregledati vse e-pošte po računalnikih in ekranih. Nečesa ne morem osebno prebrati, zlasti kjer se moram vključiti, in to preberem na papirju. Tudi časopis imam v tiskanem izvodu, ker ga drugače ne bi prebral.

Ljudje si želimo biti inovativni in bi vse prebrali v elektronski obliki, ker je to praktično. Toda časopis povohaš, ga prebiraš ob kavi, to je strankina izkušnja, ki jo preprosto hočeš. Gotovo se bo tudi ta trg inoviral, a vseeno mislim, da papir ne bo izumrl.

Slovenija je pred kratkim sprejela­ svojo strategijo pametne specializacije, nastajajo še druge strategije za naš prihodnji razvoj, o čemer ste septembra govorili tudi udeleženci na konferenci pri predsedniku države. V katero smer inovativnosti naj se Slovenija razvija – v start-up inovativnost, zeleno destinacijo?

Start-up dejavnost je segment, ki poganja del ekonomije, biti zelena država je drug segment. Na konferenci sem hotel povedati to: če bomo razparcelirali kapital na sto koncev, ker mislimo, da bomo na vseh stotih dobri, se motimo – ker ne bomo. Zato bi bilo bolje, če bi ga razpršili samo polovico in ugotovili, katere niše izstopajo, drugo polovico pa raje investirali v eno ali dve niši in v njih postali prepoznavni.

Po mojem je absolutno treba investirati v zelene vire, ker je Slovenija v svetu prepoznana kot zelena dežela, z zelenim pa sta povezana tako inovativnost kakor turizem. Seveda imamo tudi ogromno gozda, in čeprav smo izgubili lesnopredelovalna podjetja, še vedno znamo narediti veliko stvari.

Eden od vaših predlogov je, da bi že v osnovne šole vpeljali več učenja o konkretnem gospodarstvu, podjetništvu, delnicah?

Pomembno je, da otroku, ki se razvija, odpiraš obzorja, saj bo tako hitreje našel fokus, kje je lahko najboljši, in ga bo potem tudi razvijal. Želim si, da bi bil vsak otrok v osnovni šoli do 5. razreda seznanjen s tem, kaj pomeni imeti podjetje, kako deluje, kaj je to start-up ipd. Naj začnejo z mikro zgodbami, naj delajo omarice, ki jih potem prodajajo, ali se seznanijo s trgovino. Mene je oče peljal na boljše trge, kjer sem lahko videl, da je vsak evro, ki ga porabimo, treba zaslužiti. Tega otroci pri nas v tej dobi ne vedo. Sam bi ta podjetniški duh in način delovanja ponudil kot izbirni predmet v osnovnih šolah. Lahko tudi pripravim sistem, kako bi tak razvojni ­pospeševalnik deloval.

Omenili ste tudi pospeševalnike za zaposlene v podjetjih, ki imajo svoje znanje, izkušnje,­ rutino?

To bi bili pospeševalniki za zrela podjetja, za ljudi, ki bi se spet našli. Ki bi spet našli tisto žilico, ki je v njih najboljša. Če to firma prepozna, bo z zaposlenimi lahko več dosegla, kakor bi sicer. Zato so korporacijski pospeševalniki v naši viziji.

To so ideje?

Ne, to je že pripravljeno, naredili bomo prvi test, koliko ljudi je mogoče vzeti iz neke firme in jih vključiti v tak pospeševalnik. Ko izbrana skupina pride nazaj v podjetje, lahko naredi revolucijo v podjetju, a ta ne sme biti prevelika, mora se pozitivno odražati, ne sme uničevati firme. To bomo naredili z nekaj velikimi podjetji v Sloveniji, po zdajšnjih načrtih že februarja prihodnje leto.