Slovenija med najbolj stabilnimi investicijskimi okolji

Ljubljana – Po raziskavi Inštituta za strateške rešitve (ISR) bo Slovenija ob Slovaški najbolj stabilno investicijsko okolje v srednji in jugovzhodni Evropi v letu 2016. Kot največje tveganje stabilnosti v tej regiji pa navajajo neenotnost držav članic Evropske unije.

ISR raziskuje stabilnost – te ne gre enačiti z atraktivnostjo – investicijskega okolja šestnajstih držav srednje in jugovzhodne Evrope, pri čemer pod drobnogled vzamejo politično stabilnost, vladavino prava, gospodarske in družbene kazalce, investicijske ovire ter varnostne razmere. Po njihovi raziskavi bodo najbolj stabilna okolja v novem letu Slovaška, Slovenija in Češka. To ni presenetljivo, saj so te države politično relativno stabilne, Mednarodni denarni sklad (IMF) Slovaški in Češki napoveduje eno izmed najvišjih rasti v EU, gospodarska rast bo tudi v Sloveniji, po napovedih IMF 1,8-odstotna, ugotavljajo na ISR. Nekoliko manj stabilni od prve trojice držav sta predvsem zaradi političnih indikatorjev Poljska z novo vlado in Madžarska z Viktorjem Orbanom.

»Nasprotno bodo imeli Kosovo, Srbija in BiH navkljub visoki gospodarski rasti najmanj stabilno investicijsko okolje. Politične napetosti, družbeni nemiri, tradicionalno prisotne družbene negotovosti na eni strani ter slaba kakovost življenja, visoka stopnja korupcije in pritiski mednarodne skupnosti na drugi strani so glavne spremenljivke, ki vplivajo na nestabilnosti njihovih investicijskih okolij,« pojasnjujejo v inštitutu. Direktor ISR Tine Kračun pravi, da bo investicijsko okolje v letu 2016 glede na leto prej najbolj izboljšala Hrvaška, in sicer predvsem zaradi pričakovane politične stabilnosti – lani je bilo namreč zaradi volitev več populističnih potez –, nižje stopnje brezposelnosti in posledično krepitve domače potrošnje.

Na ISR ugotavljajo, da imajo države regije, razen Grčije, znova gospodarsko rast. »Če smo v preteklosti iskali znake negativne ali minimalne pozitivne gospodarske rasti in ob tem spremljali relativno stabilno dogajanje na političnem parketu, zdaj lahko vidimo, da se trend obrača. Politične in družbene negotovosti se krepijo, kar jasno kaže na to, da se morajo pozitivni učinki gospodarskega okrevanja šele preliti v družbeno sfero,« poudarja Kračun.

Težava nezaposlenost mladih

Ta kot največje tveganje izpostavlja neenotnost držav članic Evropske unije, ki bi lahko zaradi njihove nezmožnosti uskladitve interesov in stališč v novem letu postal še bolj izrazit. To pripelje do nezmožnosti sprejemanja kriznih ukrepov, kar se je denimo pokazalo v grški in migrantski krizi. »Ta razdrobljenost EU bi lahko zaviralno vplivala tako na gospodarski kot tudi na politično-družbeni napredek držav srednje in jugovzhodne Evrope. Še posebej ranljive bodo države, ki so v postopku približevanja in pridruževanja EU,« je dodal.

Leto 2016 bodo sicer tako kot prejšnje zaznamovali tudi visoka brezposelnost mladih, ki je najbolj problematična predvsem v Grčiji, BiH in na Hrvaškem. V vseh državah je zato potrebna reforma trga dela, ki bo vključila mlade v trg dela, ter zaradi staranja prebivalstva tudi pokojninska reforma, je poudarila Maja Bratuša iz ISR.

Begunska kriza grožnja slovenskim javnim financam

Inštitut za Slovenijo kot tveganje izpostavlja begunsko krizo, ki pomeni grožnjo še vedno nestabilnim javnim financam, enako kot tudi še vedno skrb vzbujajoč delež slabih terjatev v slovenskem bančnem sistemu. Kot priložnost pa za Slovenijo izpostavljajo privabljanje tujih neposrednih investicij, spodbudno je tudi ohranjeno zaupanje mednarodnih trgov v državo: »Slovenija mora narediti več, da se predstavi kot stabilna, tujim neposrednim investicijam prijazna in zaupanja vredna država. Leto 2016 bi lahko bilo odlično za to.«