Tiskane izdaje
London – Evrska kriza se seli na obrobje. Države, kjer deluje Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), med njimi je tudi Slovenija, naj bi v turbulentnem letu 2012 dosegle povprečno 3,1-odstotno, prihodnje leto pa 3,7-odstotno rast. To je doslej najslabša napoved za našo državo. EBRD ocenjuje, da je pri nas recesija z dvojnim padcem v obliki črke W nastopila pred pričakovanji in da je posledica domačih in zunanjih vzrokov.
EBRD ugotavlja, da je pred Slovenijo težka naloga, da poveča konkurenčnost gospodarstva ter opozarja na posledice hitro starajočega se prebivalstva in problematičen velik delež slabih posojil v bančnem sistemu, ki sta spodbudila nedavno javnofinančno konsolidacijo in načrtovano dokapitalizacijo bank.
V Sloveniji težava finance in podjetja
Na vprašanje Dela, kaj so vzroki, da je Slovenija zdaj v najhujši recesiji med državami srednje in vzhodne Evrope (BDP se bo zmanjšal le še na Madžarskem in Hrvaškem), je glavni ekonomist EBRD Erik Berglof povedal, da bi se pri nas predvsem morali zamisliti, kako sta vodena finančni in podjetniški sektor, ki sta lastniško preveč zaprta za tuje naložbe, delno pa krizo pri nas poglablja tudi dogajanje v evroskupini.
Slovenijo na zasedanju zastopa minister za finance Janez Šušteršič, ki se z vodilnimi iz EBRD pogovarja o vlogi banke v Sloveniji, po neuradnih informacijah tudi o sodelovanju EBRD pri dokapitalizaciji NLB in financiranju infrastrukturnih projektov, kot je TEŠ6.
Iz danes predstavljene gospodarske napovedi je razvidno, da so med 30 državami srednje in vzhodne Evrope, Srednje Azije in severne Afrike, velike razlike v gospodarskih kazalnikih za letos in prihodnje leto.Slovenija sodi skupaj z Madžarsko in Hrvaško v skupino držav, kjer je letos mogoče pričakovati večji padec.
Rast dosegajo...
V Evropi sicer najbolj robustno rast dosegajo Poljska, Rusija, Češka in Turčija. Največje grožnje, ki povečujejo tveganja za nižjo rast, so podražitev nafte, poglabljanje krize v evrskem območju in morebitni novi zapleti ob izstopu Grčije. V EBRD pri tem opozarjajo, da se bo zmanjšal uvoz iz držav z evrom, poleg tega bodo bančne skupine s sedeži v zahodni Evropi poskušale popravljati svoje bilance in kapitalsko ustreznost tudi z zmanjšanjem posojil prek svojih podružnic v tranzicijskih državah.
Pomembna novost je, da bo EBRD po lanski arabski pomladi začela pospešeno investirati v štiri države južnega in vzhodnega Sredozemlja, Egipt, Jordanijo, Maroko in Tunizijo. Za ta namen so na zasedanju odobrili ustanovitev posebnega sklada v znesku milijarde evrov, s katerim naj bi spodbudili začetek financiranja tega za Evropo strateško pomembnega območja.
Nov predsednik EBRB
Srečanje v Londonu poteka pod naslovom Upravljanje v turbulentnih časih, v ospredju pa so tudi vpliv krize v evroobmočju in posledice morebitnega izstopa Grčije. Uradni govorniki pojasnjujejo, da naj bi se vendarle še našla sprejemljiva rešitev za to državo, po mnenju tukajšnjih sogovornikov bi zaostrovanje razmer v Grčiji najprej občutili v Romuniji in Bolgariji, kjer so navzoče nekatere grške banke. EBRD, ki je bila ustanovljena pred dvema desetletjema za podporo novim evropskim demokracijam, se zdaj pospešeno širi v nekdanje azijske sovjetske republike in arabske države severne Afrike.
Na zasedanju so za novega predsednika banke izvolili dosedanjega stalnega sekretarja britanskega ministrstva za pravosodje Suma Chakrabartija.
