Slovenj Gradec je izgubil vse, 
a večina hčerinskih družb Prevent Globala bo preživela

V večini slovenskih in tujih gospodarskih družb, nekoč povezanih v koncern Prevent Global, 
se bo spremenilo le lastništvo.

tor, 05.07.2011, 06:30

Slovenj Gradec – Stečaj krovnega, nekoč zelo uspešnega slovenjgraškega koncerna Prevent Global in njegove največje hčerinske družbe, Preventa Avtomobilski deli, je v polnem teku. Zdaj je že popolnoma jasno, da bi se bilo stečaju, če bi bila volja dveh največjih lastnikov Janka Zakeršnika in Nijaza Hastorja, mogoče izogniti.

Medtem ko je za vedno padel matični Prevent v Sloveniji, s katerim je največ izgubil prav Slovenj Gradec, Hastorjev imperij v Wolfsburgu, poimenovan Prevent Dev, več kot uspešno dela naprej. Tudi v Sloveniji in nekaterih drugih državah je še nekaj hčera Preventa Global, ki so aktivne in čakajo, da jih bodo prevzeli novi lastniki.

V vojni med lastnikoma Globala, Zakeršnikom in Hastorjem, je največ izgubil Slovenj Gradec, matična lokacija Preventa. Kako se je podrl Preventov imperij, je stara zgodba, na katero imajo vsi akterji še vedno svoj pogled, za nekoč velik del Preventove družine v Sloveniji in v tujini pa je trenutno pomembno, da bodo preživele.

Pogled na skupino Globalovih hčera v Sloveniji pove, da so šli v stečaj le Avtomobilski deli s 1100 delavci v Slovenj Gradcu ter Prevent Mislinja (80 delavcev), še vedno pa so aktivne in delajo družbe Prevent Les s Tovarno ivernih plošč in Žago v Otiškem Vrhu (270 zaposlenih), Prevent AFC v Dravogradu (sto delavcev), Prevent Moduli v Slovenj Gradcu (25 zaposlenih) ter Aerodrom v Mariboru (30 delavcev). Še vedno so v polnem pogonu tudi družbe hčere Preventa Global v tujini: Prevent Thierry Brazil s 600 zaposlenimi v Braziliji, Prevent Zlatar na Hrvaškem (400 delavcev) ter Prevent Moldova (180 delavcev).

Krovni Prevent Global, ki je od avgusta lani v stečaju, ima manjšinske lastniške deleže tudi v kar nekaj tujih in domačih družbah. Stečajni upravitelj Globala Boris Kastivnik je v sodelovanju z Abanko in NLB tako pred kratkim že prodal večji del Preventovih delnic v AD Plastiku v Solinu na Hrvaškem.

Vsota, ki jo je Kastivnik iz te Globalove lastnine dal v stečajno blagajno, je dosegla dobrih 14 milijonov evrov, večina pa je šla za poplačilo Abanki in NLB. Global ima še vedno manjšinski delež v Preventu v Sarajevu, v slovenjgraškem Lamiteksu in tako dalje. S spremembo dolgoročnega posojila družbi TRO Prevalje (sto zaposlenih) v lastniški delež je Prevent Global postal večinski lastnik te tovarne, ki bo tudi kmalu na prodaj. Prevent Global je še vedno tudi stoodstotni lastnik Preventa Gradenj v Mariboru. Družba ne deluje, ima pa precej premoženja, ki ga bodo razprodali. Že pred časom je bil likvidiran Prevent v Vigu v Španiji pa tudi Preventa Marok ni več.

Prihajajo novi lastniki

Vse premoženje Preventa Global v stečaju bo počasi dobilo druge lastnike. Z vidika zaposlenosti je to za tovarne, za gospodarsko okolje, mesta in države, kjer te družbe delujejo, dobro. Prva dražba za zelo uspešno Preventovo brazilsko tovarno, ki jo je Kastivnik prodajal za 4,85 milijona evrov, ni uspela. Nanjo ni bilo nikogar. Potencialni kupec, pri tem vsi omenjajo Hastorjev Prevent Dev, bo počakal na nižjo ceno, drugim pa tovarna, ki dela za znane kupce, ni zanimiva. Veliko hrupa je zdaj zaradi prodaje hčere Prevent Les, ki je lastnica Tovarne ivernih plošč in Žage. Kastivnik je napovedal, da bo Iverko in Žago prodal do 10. julija, a ne z dražbo.

Slovensko javnost zelo zanima, kaj bo z mariborskim letališčem, ki je v Preventove roke prišlo na vrhuncu njegove gospodarske in finančne moči. Kastivnik je dejal, da se je o usodi letališča že pogovarjal z več partnerji, potencialnimi kupci. Prevent ima z državo podpisano koncesijsko pogodbo za leto 2011. Za naprej ne vedo nič določnega, razen tega, da je prodaja Aerodroma Maribor, ki je sicer nacionalnega pomena, nujna. Prihodnost mariborskega Aerodroma naj bi bila jasna do novembra letos. Stečajnikova blagajna potrebuje denar za poplačilo upnikov, ki so skupaj prijavili za kar 70 milijonov evrov terjatev, od česar jih je Kastivnik priznal za okrog 62 milijonov evrov.

Medtem ko je slovenski, matični del Preventa – njegova zgodba se je začela v Slovenj Gradcu – tik pred tem, da bo po stečaju izginil iz poslovnega sveta, pa po drugi strani zelo uspešno posluje wolfsburški Prevent Dev v lasti Nijaza Hastorja in njegove družine. Prevent Dev je postal eden največjih dobaviteljev evropske avtomobilske industrije. Hastor ima v lasti približno deset velikih tovarn avtomobilske opreme, ki niso le tekstilne (prevleke), temveč Prevent Dev obvladuje še kemijske tovarne (Bergler), proizvodnjo avtomobilske stekla v Franciji, usnjarno v Franciji, v Evropi je prevzel še več tekstilnih tovarn (Eybl v Avstriji, s šivalnicami v več državah) in tako dalje. Ves sistem Preventa Dev zaposluje približno 8000 ljudi, letne prihodke korporacije pa štejejo v milijardah evrov. Iz tega sistema, katerega solastnik je bil sprva tudi Global, pa je zlagoma izpadel slovenjgraški del Preventa, ker se lastnika Globala Zakeršnik in Hastor nista sporazumela o novi vlogi tovarne v novih razmerah.

Lenarški Prevent Halog zelo uspešen

Nasprotno kot slovenjgraškemu delu Preventa Global in Preventa Avtomobilski deli, ki odhajata v zgodovino, pa v Sloveniji, v Lenartu, zelo uspešno deluje tovarna Prevent Halog. Ta je zdaj v stoodstotni lasti Hastorjeve družine. Tovarno, ki je prevzela velik del zahtevnih poslov Preventa Avtomobilski deli, od letos vodi Avstrijec Thomas Herzog.

Mož, ki v tej panogi ni novinec, dolgo je delal v ameriškem koncernu Leer, pravi, da tovarna v Lenartu še nikoli ni imela toliko zaposlenih kot zdaj. »Skupaj nas je že več kot sedemsto, šivamo pa prevleke za Mercedes, Volkswagen in Porsche. Naročila rastejo, letos bomo predvidoma dosegli realizacijo okrog 70 milijonov evrov.

Tovarna dela z dobičkom, delamo za tako imenovana premium vozila, ki imajo vgrajene zelo drage sestavne dele,« je dejal Thomas Herzog. Obstoj tovarne v Lenartu ni ogrožen oziroma bi bil ogrožen le, če bi se naročila spet zmanjšala. V Lenartu dela tudi skoraj sto ljudi iz slovenjgraškega Preventa. To, da bi proizvodnja v Slovenj Gradcu tudi še lahko tekla, pa je že druga zgodba.

Mladi avstrijski menedžer v lenarškem Preventu Halog je neobremenjen s Preventovo zgodbo. Njegov predhodnik Bogdan Šavli dodaja, da je on, ko je konec leta 2010 šel v pokoj, zaslužil povprečno 753 evrov neto, zdaj pa je ta plača poskočila na 820 evrov. Herzog pravi, da je usoda lenarške tovarne odvisna od položaja avtomobilske industrije. »Proizvodnja avtomobilskih delov je vedno lahko velika le toliko, kolikor avtov lahko proda njihov proizvajalec,« je Halogovo poslovno filozofijo kratko in jedrnato utemeljil Herzog.

Preventove proizvodne dvorane v Slovenj Gradcu so zdaj prazne, del so jih dali v najem bližnjemu Lamiteksu, Boxmark je vzel v najem zgolj Radlje. V Slovenj Gradcu pa je medtem slišati tudi mnenja, da bi na tej lokaciji lahko delali še danes, če bi po stečaju prostore v najem dobil Prevent Dev. A jih ni, ker v dialogu s stečajnikom Kastivnikom ni hotel nič slišati o poravnavi nekega starega dolga.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se