Tiskane izdaje
Ljubljana – Drugi največji slovenski trgovec, Spar, je v letu 2014 spet posloval bolje od povprečja panoge. Ustvaril je približno toliko čistega dobička kot leto prej. Upoštevaje razmere – zasebna potrošnja že pet let upada – je glavni direktor Spara Igor Mervič je z doseženim zadovoljen.
Leta 2016 pride stota
V izjemno zahtevnih razmerah na trgu je namreč Spar Slovenija lani ustvaril za skoraj 730 milijonov evrov bruto prometa in leto zaključil z dobičkom. Natančne številke Mervič ne razkriva, gibala pa naj bi se okoli predlanske (18,4 milijona evrov). Število zaposlenih se je v povprečju za malenkost znižalo glede na leto pred tem (zadnji dan leta 2014 jih je bilo 4307), število prodajaln pa se je povečalo za dve na 92. Po načrtih bodo letos prihodki vsaj enaki ali višji kot lani, prihodnje leto pa bodo odprli svojo stoto trgovino.
Kolikšen je tržni delež posameznega trgovca, ni uradnih podatkov. Raziskovalci trga pripravljajo analize za posamezne naročnike, ti pa z rezultati nočejo priti na plan. Po nekaterih ocenah naj bi Spar svoj tržni delež povečal na blizu 24 odstotkov. Mervič pa zgolj pomenljivo poudarja: »Enačba preprosta. Če smo v poslovnem letu dosegli boljše rezultate od povprečja panoge, pomeni, da se je naš tržni delež povečal.« In povečuje da se postopoma že od začetka gospodarske krize, podjetje posluje stabilno, saj mu kupci zaupajo. In to je po Merviču njihov glavni adut in prva skrb za prihodnost.
Spet več za investicije
Lani Spar ni prekipeval od naložb. V dve novi trgovini (v Škofji Loki in Laškem) in nekatere obnove je investiral skoraj pol manj kot leto prej (okoli 15 milijonov evrov). Letos bodo pri investicijah bolj optimistični; zanje bodo namenili 40 milijonov evrov.
Kje načrtujejo nove trgovine, ostaja poslovna skrivnost, saj se po Mervičevih besedah nenehno zatika pri pridobivanju gradbenih dovoljenj: »V Sloveniji je strahovito težko graditi. Pritoževanje in zavlačevanje postopka je postalo že pravi nacionalni šport. Najprej moraš nekajkrat dopolniti vlogo, vmes čakaš, preden postane dovoljenje pravnomočno pa se obvezno kdo pritoži. Pritožbo rešuje ministrstvo in če je v korist investitorju, gredo pritožniki na upravno sodišče. Postopek lahko traja na leta, kar močno ovira razmah investicij v Sloveniji, tako domačih kot tujih.«
Zadnji tak primer je gradnja Sparove trgovine v Zalogu pri Ljubljani, najtrdovratnejši problem pa gradnja nakupovališča v Šiški (investitor je zdaj Sparovo nepremičninsko podjetje SES). Projekt nakupovališča v Šiški sega v leto 2000. A Igor Mervič napoveduje, da bo investitor aprila vendarle dobil gradbeno dovoljenje.
Sicer pa je v delu Spar City trgovina v središču Maribora (po vzoru trgovine na Čopovi v Ljubljani), Mervič je omenil tudi gradnjo kompleksa v Medvodah.
Nizke cene in novi produkti
Spar ima v svojem asortimanu tako živila kot neživila. Prodaja teh je uspešnejša od živilskega dela. Posebej se je prvi mož Spara pohvalil z restavracijami, ki so na splošno »težak posel, saj so nizko rentabilne«. A z dovolj visoko kakovostjo in nizkimi cenami je Sparu uspelo lani na tem delu doseči 2,5-odstotno rast.
Naložba v lastno pekarno pred leti se kaže za pravilno potezo, čeprav imajo trgovci različne strategije: eni jih prodajajo, drugi gradijo. V Sparu so s pekarstvom lani dosegli boljše rezultate kot podobne organizacije v tujini. S kremno rezino iz svoje pekarne so navdušili celo izbirčne Avstrijce in v avstrijske trgovini prodali 115.000 kremnih rezin.
Sparova kartica zvestobe Spar plus se je prijela, saj ima že 750.000 imetnikov, od tega kar 90 odstotkov aktivnih. V prvem planu ostaja skrb za nizke cene in nove produkte. Sparove police so po Mervičevem mnenju velik potencial za slovenske ponudnike sadja in zelenjave. V Pomurju so se denimo podjetniško prebudili, Spar podpira vse take poskuse, če bodo le zadovoljili njegove visoke kriterije kakovosti.
