Tiskane izdaje
Ljubljana − Pri Silicijevih vrtičkih so tudi letos naredili analizo slovenskega start-up ekosistema in ugotovili, da je lani 41 zagonskih podjetij slovenskih ustanoviteljev zbralo več kot 60 milijonov dolarjev kapitala. To je več kot v vseh prejšnjih letih skupaj. Največji vložek, po 14 milijonov dolarjev, sta prejeli podjetji Layer in Lyst, Bitstamp je prejel deset milijonov. Sledijo še BellaBeat s 7,5 milijona dolarjev, TVBeat z dvema milijona dolarjev in CubeSensors z milijonom. V različne pospeševalnike pa je bilo lani sprejetih še 17 podjetij.
Kot pravi podjetnik, poslovni angel sklada tveganega kapitala Silicon gardens, podjetniški mentor v pospeševalnikih in eden izmed soavtorjev pregleda Boštjan Špetič, se število zagonskih podjetij, ki jim uspe dobiti kapital, vsako leto podvoji. Njihovo skupno vrednost, brez Outfit7, so ocenjenili na 600 milijonov dolarjev.
Večina, kar 93 odstotkov zbranega kapitala, prihaja od investitorjev tveganega kapitala, štiri odstotke so prispevali zasebni vlagatelji, tri odstotke pospeševalniki, odstotek pa država. Špetič meni, da je za podjetja bolje, če kapital dobijo na trgu, ker tako delajo za prave predpostavke. Država naj pomaga v začetni fazi, vsekakor pa se količina državnega denarja pri nas ne more primerjati s kapitalom v ZDA, ki si lahko privošči več tveganja.
Slovenski startupi se bolj kot kdaj prej osredotočajo na bolj donosne sektorje, kot so zdravstvena tehnologija, mediji in mobilnost.
Letos še več kapitala
Za letos Špetič pričakuje, da bo investicij v slovenska zagonska podjetja med 60 in 120 milijoni dolarjev, še več podjetij bo sprejetih v pospeševalnike. Glede morebitnih prevzemov pa pravi, da je kar nekaj kandidatov za stomilijonske zneske v prihodnjih petih letih.
Zrelost podjetnikov
Pregled ekosistema kaže na vse večjo zrelost zagonskih podjetij in podjetnikov, pojavljajo se tudi že serijski podjetniki. Ugaša trend, ko je bilo moderno imeti zagonsko podjetje, podjetniki pa se osredotočajo na ustvarjanje delovnih mest. Po Špetičevih ocenah je starost podjetnikov v slovenskih zagonskih podjetjih med 25 in 35 let, kar kaže na to, da ne gre za izgubljeno generacijo. Le izpostavljena ni v lokalnem okolju, saj dela na globalnem trgu.
Analiza kaže tudi na to, da veliko od analiziranih podjetij ne deluje v Sloveniji. »Če hočeš igrati globalno, moraš iz Slovenije,« pravi Špetič in dodaja, da ameriški investitorji ne bodo vlagali v podjetja, ki delujejo v okolju, kjer jim pravni red ni poznan.
Podatke za analizo so zbrali iz lanskih medijskih objav, prek investitorjev, neposredno od podjetij in iz start-up okolja.
