Tiskane izdaje
Kočevska Reka – »V Snežniku smo že organizirani kot gozdno-lesna veriga,« pravi Julijan Rupnik, direktor podjetja Snežnik. Pripravljen imajo razvojni program 2013–2018, s katerim bi postali eden izmed slovenskih tehnoloških centrov. »Tu bi predelali les v krogu 30 do 60 kilometrov,« pravi Rupnik o projektu, za katerega potrebujejo sedem milijonov evrov.
V Snežniku, ki je v večinski lasti države, že zdaj predelajo les, ki ga kot koncesionarji posekajo v državnih gozdovih na Kočevskem. Njihov letni posek je 70.000 kubičnih metrov lesa, od tega ves kvaliteten les, iglavce in listavce, predelajo sami. Kot hlode izvozijo le nekvaliteten les. »Vsakih 300 kubičnih metrov lesa je eno delovno mesto,« pravi Rupnik o merilu, ki podjetje Snežnik uvršča v sam slovenski vrh podjetij iz te panoge.
Da pa bi Slovenija do konca leta 2020 imela v gozdarstvu in lesarstvu zaposlenih vsaj 20.000 ljudi, kot predvideva akcijski načrt povečanja konkurenčnosti gozdno-lesne verige, bi morali postopoma celotno verigo oživiti, pravi sogovornik: »Združevanje gozdne in lesne predelave ter njena posodobitev sta prvi korak, saj bo šele potem lahko zaživela sekundarna lesna predelava in nato pohištvena industrija. Iluzija je, da bo pohištvena industrija začela delati jutri. To pa hkrati pomeni, da bi morali subvencije najprej dobiti tisti na začetku, in ne na koncu verige.«
Pripravljen program posodobitve
Razvoj slovenske gozdarsko-lesne verige ne more iti po vzoru avstrijske, kjer ima že ena sama žaga zmogljivost razreza 1,2 milijona kubičnih metrov lesa. »Preveriti bi morali naše zmogljivosti in po regijah ustanoviti obrate ter jih posodobiti. Brez tehnoloških posodobitev ne bomo konkurenčni,« pravi sogovornik.
Snežnik ima 185 zaposlenih, kar je pomemben podatek za območje, kjer je po decembrskih podatkih 23,6-odstotna brezposelnost oziroma je že najmanj dve desetletji dvakrat višja brezposelnost od slovenskega povprečja. Že od lani imajo pripravljen program posodobitve, s katerim bi povečali zmogljivost žage, ko lahko razrežejo 60.000 kubičnih metrov lesa. Načrtujejo nakup stroja za sečnjo, ki bi ga zaradi posledic žleda potrebovali takoj. Če jim bo letos to uspelo, bodo izpeljali za 1,5 milijona evrov naložb. Lani so ustvarili 264.000 evrov dobička, državi pa plačali 1,2 milijona rente za posek v državnih gozdovih. Ta bo letos zaradi posledic žleda – na kočevsko-ribniškem območju je žled naredil škode na okoli 33 odstotkov gozda – nekoliko nižja. »Koncesijska dajatev za gospodarjenje z državnimi gozdovi bi morala upoštevati posekane kubične metre lesa in s tem povezana delovna mesta,« še pravi Julijan Rupnik, ki pričakuje, da bo verjetno v kratkem znano, kaj bo država naredila za promocijo lesa.
Z ministrstva so na vprašanje Dela, kateri projekt bo država v okviru gozdno-lesne verige uresničila na Kočevskem – o tem je govoril minister Dragonja prve dni ministrovanja –, skopo odgovorili: »Zdaj o tej zamisli še ni mogoče podrobneje odgovoriti.«
