Tiskane izdaje
Kot poročajo Finance, je v četrtek iz nadzornega sveta odstopil prvi mož idrijskega Kolektorja Petrič, že pred časom pa naj bi odstopne izjave podala Simoneti in Masten.
Odstopi naj bi bili najverjetneje povezani z zgodbo o prodaji večinskega lastniškega deleža v Mercatorju, saj naj bi nadzorni svet na seji prihodnji teden odločal o soglasju k prodaji lastniškega deleža Nove Ljubljanske banke (NLB) hrvaškemu Agrokorju. Kot pišejo Finance, naj bi se omenjeni nadzorniki že pred odstopom izločili iz odločanja o prodaji.
Na ministrstvu za finance so za STA poudarili, da z odstopi omenjenih nadzornikov uradno niso seznanjeni. Ob tem pa pravijo, da jih odstopi, če je do njih res prišlo, ne presenečajo, saj je NLB v zadnjih letih poslovala z izgubo, ministrstvo pa je zaradi tega nadzornike k odstopu javno že večkrat pozvalo.
Po mnenju ministrstva nadzorni svet prav tako ni odigral dovolj aktivne vloge pri ugotavljanju nepravilnosti poslov NLB v državah nekdanje Jugoslavije. Ministrstvo tudi ne podpira aktivnosti pri prodaji deleža Mercatorja družbi Agrokor, saj je posel po njihovem javno znanem prepričanju »izrazito škodljiv z makroekonomskega vidika«.
Na ministrstvu pričakujejo, da bo skupščina NLB sklicana v najkrajšem možnem roku, saj so prepričani, da bo hitro imenovanje novih članov nadzornega sveta pripomoglo k uspešnemu poslovanju banke.
NLB je z 10,75-odstotnim deležem drugi največji posamični lastnik največjega slovenskega trgovca, sodeluje pa v konzorciju, ki prodaja 52,10 odstotka Mercatorja.
Nadzorni svet je sicer decembra odločanje o prodaji Mercatorja po objavi prevzemne namere trgovske družbe za Pivovarno Laško preložil. V četrtek se je Mercator odločil, da ne bo objavil ponudbe za prevzem Pivovarne Laško, tako da bi bilo v torek moč pričakovati odločanje.
Zaradi pritiska države kot največjega lastnika banke, naj NLB ne proda delnic Mercatorja, je decembra odstopil tudi predsednik uprave NLB Božo Jašovič. Kdaj bo nadzorni svet odločal o novem prvem možu banke, še ni znano, dodatno oteževalna okoliščina pri obeh pomembnih odločitvah in tudi izvedbi nove dokapitalizacije NLB pa so trenutne nejasne politične razmere.
Ob odstopu treh nadzornikov se postavlja vprašanje operativnosti desetčlanskega nadzornega sveta. Statut NLB sicer določa, da je nadzorni svet sklepčen, če je pravilno sklican in je navzočih ali zastopanih najmanj polovica njegovih članov, od katerih morata biti v vsakem primeru prisotna predsednik ali namestnik predsednika. Namestnik predsednika nadzornega sveta je Rasto Ovin.
Pri odločanju o nekaterih sklepih uprave pa je za sklepčnost potrebna prisotnost osmih članov nadzornega sveta. Gre za odobritev velikih posojil (nad 30 milijonov evrov) ter večjih nakupov lastniških deležev v drugih finančnih družbah in podjetjih.
Če nadzorni svet zaradi odstopov ne bi bil več operativen, bi bil potreben sklic skupščine banke, na kateri bi lastniki imenovali nove nadzornike.
