Tiskane izdaje
Ljubljana – Banke upnice Skupine Tuš so se sicer že pred tremi meseci in pol sporazumele o finančnem reprogramiranju milijonskih obveznosti celjskega trgovca, šele včeraj pa je »beseda meso postala«. Kot je razvidno iz objave na Ajpesu, je celjsko okrožno sodišče vendarle potrdilo sporazum o finančnem prestrukturiranju Engrotuša, Tuš Holdinga in Tuš nepremičnin.
Dolg tretjega največjega slovenskega trgovca je nevzdržno visok že na leta, zrasel je na 380 milijonov evrov, medtem ko dobaviteljem dolguje še dodatnih dobrih 120 milijonov. Ves ta čas se Mirko Tuš, ki je še vedno lastnik družbe, s ključnimi upnicami pogaja o možnostih za odlog, refinanciranje, skratka, finančno sanacijo v okviru postopka preventivnega prestrukturiranja. Po osmih mesecih pogajanj so banke privolile v to, da podaljšajo finančne obveznosti Tuša do leta 2020; v tem času bo dolžnik odplačeval obresti, »zmeren del« glavnice in dodatno zmanjševal zadolženost z dezinvestiranjem.
Kot je razkril Dnevnik, pa je načrtu nasprotovala banka BKS in se pritožila, a je sodišče očitno pritrdilo dogovorjenemu scenariju v korist Tuša.
Viri iz bančnih krogov, ki nočejo biti imenovani, pa tudi poslovna javnost, ki spremlja reševanje Tuša, sicer dvomijo v izvedljivost načrta prestrukturiranja. Na kako trhlih nogah je, kaže tudi poslovno poročilo družbe za leto 2014, objavljeno z osemmesečno zamudo. Trgovska družba (Engrotuš), ki naj bi s svojim denarnim tokom iz tekočega poslovanja odplačevala dolgove, je znižala prihodke za okoli 5 odstotkov, ebitdo zmanjšala za desetkrat, končala leto s stomilijonsko izgubo in 67 milijoni negativnega kapitala. Na ravni skupine je čista izguba zrasla na 122 milijonov evrov, bilančna vsota holdinga se je zmanjšala za 116 milijonov evrov.
Slab vtis poskuša Tuš v poročilu popraviti z napovedmi o rezultatih rednega poslovanja trgovine za leto 2015, po katerih naj bi se lani ebitda spet podeseterila, zaradi operativnega prestrukturiranja naj bi izboljšali poslovni izid, produktivnost, povečali prihodke iz prodaje, znižali finančne obveznosti, izboljšali ročnostno strukturo obveznosti, skrajšali zamude pri plačilih dobaviteljem. Očitno so tudi banke upnice računale na to, ko so se pogajale o reprogramu, ker je sicer težko razumeti, kaj bi našle argumente zanj.
Eden od pomembnejših pogojev, ki so jih banke postavile dolžniku, je bila tudi odprodaja trgovskega centra Planet Tuš Koper, s katerim so zavarovane obveznosti avstrijske slabe banke, Hete Asset Resolution. Nekaj časa je Mirku Tušu še uspelo zadržati vajeti pri prodaji objekta (v interesu mu je bilo, da njegov hipermarket zadrži dobro pozicijo v centru), a ker zelo dolgo ni našel kupca, bolje, s potencialnim interesentom se nista mogla uskladiti glede cene, je pobudo prevzela Heta. Kupčija je bojda že na vidiku. Po nepreverjenih, a zanesljivih informacijah naj bi center pristal v rokah Sparove nepremičninske družbe SES.
