Solidarnost kot del poslovnega modela

Slovenija na področju socialnega podjetništva zadnjih pet let lovi razvojni vlak. 

Objavljeno
06. maj 2017 10.40
Posredovalnica rabljenih predmetov Poljanska 14 25.4.2017 Ljubljana Slovenija [Posredovalnica rabljenih predmetov,Ljubljana,Slovenija]
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović

Ljubljana – Varovanje okolja, pravična trgovina in oskrba starejših na domu je le nekaj družbeno koristnih dejavnosti socialnih podjetij. V Evropski uniji ta zaposlujejo več kot 14,5 milijona tudi težje zaposljivih ljudi in povprečno ustvarijo 6,5 odstotka BDP. Pri nas se je njihovo število v zadnjih treh letih povečalo za kar 300 odstotkov, a panoga je kljub temu še neizkoriščena.

Po podatkih lanskega poročila evropskega parlamenta sodi Slovenija še vedno med članice Unije, kjer je ta sektor najmanj razvit. Po raziskavi evropske komisije iz leta 2012 ta panoga v EU zaposluje več kot 14,5 milijona ljudi, kar je 6,5 odstotka vseh zaposlenih, medtem ko pri nas pred petimi leti še nismo dosegli odstotka.

To se je v zadnjem letu in pol spremenilo, pravi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, saj je bilo po podatkih iz evidence registriranih socialnih podjetij ministrstva za gospodarstvo aprila letos pri nas 251 takšnih podjetij, kar je skoraj 200 več kot pred letom in pol. Med njimi je veliko podjetij že v fazi rasti, nekatera pa zaposlujejo tudi do sto ljudi.

Foto: Delo infografika

Začetki socialnega podjetništva pri nas segajo že v drugo polovico 19. stoletja s prvimi zadrugami po koncu fevdalizma. Vendar so potencial tega sektorja začeli razvijati šele leta 2012, ko je začel veljati zakon o socialnem podjetništvu. S sistemsko ureditvijo smo zamujali več kot dvajset let in s tem izgubili več delovnih mest, pravi Slapnik: »Razvojni zaostanek nam je zdaj uspelo zmanjšati in dokazujemo, da gre lahko tudi pri nas za resno gospodarsko panogo.«

Španija nam je lahko za zgled

Med najuspešnejšimi članicami po številu zaposlenih v socialnem podjetništvu so Švedska, Italija, Francija in Španija. Ta je leta 2012 s 6,7 odstotka zaposlenih presegla evropsko povprečje. Med največjo gospodarsko krizo v letih med 2008 in 2012 je Španiji, ki se je v Evropi spopadala z eno najvišjih stopenj brezposelnosti, prav socialno podjetništvo zagotovilo 200.000 novih delovnih mest, pravi direktor organizacije Socialna ekonomija Evrope Victor Meseguer. Takšen uspeh pripisuje dobri organizaciji sodelovanja podjetij z vlado. Sektor še vedno raste in je ključen pri odpravljanju neenakosti, ocenjuje. Tudi ta podjetja si prizadevajo za dobiček in konkurenčnost na trgu, ampak povečevanje dobička ni njihova obsesija, je prepričan: »Je pogoj za razvoj stabilnega okolja, ki pomaga ohraniti delovna mesta in investira v splošno dobro.«

Socialno podjetništvo je odgovor na temeljne razvojne evropske izzive, se strinja Denis Stokkink, glavni poročevalec GECES, strokovne skupine evropske komisije za socialno podjetništvo. To so poleg brezposelnosti mladih integracija migrantov v družbo, staranje prebivalstva in varovanje okolja, s čimer lahko vplivajo na lokalni, nacionalni evropski razvoj.

Kako dobro idejo tržiti?

Eden od uspešnih socialnih podjetij pri nas na področju kulture je zadruga Dobrota. Odločili so se za zbiranje in predelavo zavrženih oblačil in se leta 2012 v sodelovanju z nekaj nevladnimi organizacijami prijavili na razpis socialnega podjetništva ministrstva za delo s projektom Tekstilnica.

S 140 zabojniki po Sloveniji zdaj na leto povprečno zberejo 750 ton oblačil, ki bi sicer končala na odpadu, zaposlujejo pa enajst ljudi, od teh je šest težje zaposljivih. Sodelujejo z zavodom za zaposlovanje in centri za usposabljanje. Dobiček investirajo v širitev dejavnosti v tretji svet, kamor so v sodelovanju z nevladniki podarili 40 ton tekstila.

Na začetku so imeli največ težav pri vodenju poslovanja, pravi Sebastijan Pikl iz zadruge: »Z računovodstvom se nihče od nas nikoli ni ukvarjal, s širjenjem zgodbe pa je postajalo vodenje financ vse pomembnejše.« Meni, da bi se država v prihodnje morala dodatno posvetiti razvoju podpornega okolja za socialne podjetnike, torej izobraževanju o tem, kako z idejo ne le začeti, ampak na trgu z njo tržiti. »Velikokrat skupine nevladnega sektorja niso sposobne razviti rešitev za družbene probleme v delujoče socialno podjetje, ker nimajo dovolj znanja za poslovni načrt,« meni Pikl in dodaja, da bi se pri tem lahko večkrat povezali z zasebnim sektorjem, ki ima več povezav ter znanja o trženju in človeških virih.

Ozaveščanje potrošnikov

Povečanje sodelovanja med civilno družbo, zasebnim sektorjem in državo bo pogoj za razvoj panoge pri nas, se strinja Slapnik. Na ministrstvu za gospodarstvo pripravljajo strategijo razvoja socialne ekonomije do leta 2027, katere cilj bo ujeti povprečje EU. To v desetih letih pomeni 50.000 novih delovnih mest v tej panogi. V finančni perspektivi imajo za to za voljo 45 milijonov evrov, od tega 20 milijonov nepovratnih sredstev, s katerim bodo financirali razvojno fazo podjetij.

Ena od nalog bo ozaveščanje potrošnikov o koristih socialnega podjetništva za skupnost, kar bi lahko dosegli z vključevanjem v izobraževanje in poglobljenimi raziskavami. A tudi celotna Evropska unija je pred izzivom povečanja prepoznavanja socialne ekonomije. Za vzpostavitev močne regionalne mreže socialne ekonomije bo morala okrepiti podporne instrumente za države članice, še zlasti za države Jugovzhodne Evrope, kjer je prepoznavnost še posebno nizka. Poleg spodbujanja družbenega vključevanja je to pomembno zaradi razvoja novih dejavnosti, ki jih klasična podjetja ne razvijajo, in tudi kot rešitev za bodoče izgube nekaterih delovnih mest zaradi vse bolj digitalizirane proizvodnje.