Tiskane izdaje
Ljubljana – Na današnji seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je bila za generalno direktorico s štiriletnim mandatom imenovana Sonja Šmuc.
Šmučeva bo funkcijo prevzela 10. oktobra. V svojem predstavitvenem nastopu dejala, da gospodarstvo ni samo sebi namen, ampak je temelj, da v državi kvalitetno in uspešno živimo vsi: »Birokracija, prenormiranost imajo svojo ceno in se poznajo na konkurenčnosti. Kaj, ko bi do 2025 imeli skupen cilj, pakt vseh deležnikov, da je potrebno za 30 do 45 odstotkov dvigniti dodano vrednost na zaposlenega? Ta vizija je taka, ki daje smisel GZS kot ključnemu sestavnemu dela Slovenije kot celotne države. Na strani sindikatov pričakuje razvojno držo. Z njimi se lahko pogovarjamo o zdravstveni reformi, o generaciji 55+. Z državo pa bodo ključne točke davčni sistem, trg dela in prostorska zakonodaja.« Dodala je še višje šolstvo in izpostavila vprašanje vajeništva.
»GZS mora postati to, kar pred njo piše - dom gospodarstva. Mora biti osrednja točka gospodarstva, h kateri se stekajo iniciative. Prepoznati mora torej tudi dobre stvari v okolju. S sodelovanjem se bo dvigoval ugled, vpliv in hitrost krovne organizacije,« je povedala.
Predsednik GZS Boštjan Gorjup, ki je Šmučevo tudi predlagal, je prepričan, da bo nova direktorica zmogla upravičiti vsa pričakovanja, da organizacijo zapeljemo k večji učinkovitosti. Njen uspeh je odvisen tudi od podpore vseh v zbornici in podjetjih.
Obojestransko zaupanje
Sonja Šmuc se je po potrditvi odzvala z besedami, da je zaupanje obojestransko. Računa, da bodo koraki veliki, pomembni, vmes bo tudi kak skok.
Dosedanja izvršna direktorica Združenja Manager bo oktobra nasledila dolgoletnega direktorja zbornice Sama Hribarja Miliča.
Šmučeva je v pogovoru za Delovo prilogo Svet kapitala povedala, da izboljšanje konkurenčnosti ostaja ključen izziv. Korak k temu je tudi boljši socilani dialog, ki se je menda z njenim prihodom izboljšal: »Za Slovenijo ni dobro, da smo vsak na svoji strani. Če se samo spomnimo devetdesetih let; v stiski, v kateri se je takrat znašla Slovenija, je bila enotnost zelo pomembna. Takrat smo imeli visoko stopnjo družbenega dogovora in tudi zato je bila Slovenija najboljša med nekdanjimi socialističnimi državami. Ko vemo, kaj je cilj, smo se sposobni dogovoriti, kako ga doseči. Potem pa nam je šlo očitno tako dobro, da smo začeli riniti vsak na svojo stran. Politika je postala bolj populistična, sindikati so se srečali s svojimi problemi, na kar so odgovorili z radikalizacijo stališč in posledično so se radikalizirale tudi delodajalske organizacije. Mislim, da je naloga vsakega od socialnih partnerjev, da ponovno premisli o svoji vlogi in o tem, kaj lahko prispeva, ne zahteva. Želela bi si, da je to smer, ki jo bo zbornica v prihodnje ubrala, ne glede na to, kdo bo vodil zbornico.«
GZS za drugi tir
Upravno odbor se je na seji zavzel za bistveno hitrejši zagon in realizacijo ključnih infrastrukturnih projektov ter podprli vladni projekt izgradnje drugega tira. Podpisan je bil tudi dogovor o sodelovanju med ministrstva za gospodarstvo, SPIRIT in GZS na področju spodbujanja internacionalizacije slovenskega gospodarstva.
Gorjup je izpostavil, da čakamo na tri glavne infrastrukturne projekte - energetski sektor, 3. razvojna os ter izgradnja železniške infrastrukture. V zadnjem obdobju smo se vključili v podporo 2. tiru s konceptom, ki ga je predstavilo ministrstvo, je dejal.
Po besedah Damirja Topolka z ministrstva za infrastrukturo je projekt pripravljen po standardih 21. stoletja. Izrazil je prepričanje, da bo trasa v uporabi tudi v 22. stoletju. Pomembno je, da take projekte izvajamo po tržnem modelu financiranja in omogočimo obnove in zgradnje druge infrastrukture.
Gorjup je izpostavil, da moramo lego Slovenije izkoristiti, če že imamo status tranzitne države. Predlagal je oblikovanje ekipe, ki bo pregledala, kaj je mogoče narediti za slovenske prevoznike, da ne bi plačevali več kot doslej.
