Tiskane izdaje
Krško – Odpadki so velik posel. Tega se zavedajo tudi v krškem Kostaku, kjer so osnovne komunalne naloge odvoza in odlaganja smeti krepko nadgradil. Če družba z javnimi naročili ustvari milijon evrov prihodkov na leto, jih bo letos s trženjem lastnega zbirnega centra vknjižila 12 milijonov, z gradnjo sortirnice v Mariboru pa si utira pot do podobnih projektov na Balkanu.
Postavitev najmodernejše sortirne linije v Sloveniji, kot pravi direktor Kostaka Miljenko Muha, bo stala 12,5 milijona evrov: »Imela bo naprednejšo tehnologijo, kot jo ima naša sortirna linija v Spodnjem Starem gradu pri Krškem, ki smo jo zgradili leta 2012. V Mariboru bo odpadke mogoče ločevati tudi po barvi. Naš zbirni center je v postopku nadgradnje z enako tehnologijo.«
Temeljni kamen za objekt v štajerski prestolnici je bil postavljen konec avgusta, pogodba z naročnikom, podjetjem Snaga, je bila podpisana že leta 2014. Kostak si je dve leti »prizadeval za pridobitev vseh soglasij«, od potrditve ustreznosti izbrane tehnologije do gradbenega dovoljenja. V projektu ne nastopajo zgolj kot klasičen gradbinec, temveč naročniku ponujajo izvedbo od začetnega načrtovanja do konca poskusnega obratovanja.
Predsednik uprave Kostaka Miljenko Muha. Foto: Janoš Zore/Delo
»V Mariboru bomo v enoletnem poskusnem obratovanju morali dokazati, da tehnologija zagotavlja predvidene rezultate. Naročnik se je odločil, da bo upošteval cilje krožnega gospodarstva, da se čim več odpadnih frakcij vrne v uporabo. Pri tem nam bo v veliko pomoč znanje, ki smo ga pridobili z lastnim zbirnim centrom.«
Ekipa za gradnjo sortirnic
Kostak bo z mariborskim centrom – ob sortirni liniji majhen delež investicije predstavlja še prostor za pretovor bioloških odpadkov – in lastnim v Spodnjem Starem gradu – ob sortirnici imajo tudi objekt za biološko obdelavo odpadkov, kompostarno in linijo za proizvodnjo alternativnih goriv – imel dva referenčna objekta, izvedena v celoti.
»V ekipi je sedem, osem strokovnjakov – magistrov, doktorjev znanosti, vzdrževalcev –, ki so sposobni takšne centre skonstruirati, zgraditi in jih vzdrževati. Stari so okoli 30, 40 let,« pravi Muha. Strokovno moštvo sestavljajo tudi delavci krškega Willyja Stadlerja. Multinacionalka, ki sortirne linije prodaja po vsem svetu, je v svojem krškem obratu izdelala opremo tako za krški kot za mariborski center.
Vizualizacija sortirnice. Foto: Arhiv Kostaka
Kostak bo v lasten objekt za obdelavo odpadkov letos investiral 1,2 milijona evrov. Z izboljšanim sušenjem odpadkov bo povečal kalorično vrednost alternativnega goriva in s tem na trgu dosegel boljše rezultate. Skupaj s posodobitvijo sortirne linije bi v prihodnjih letih z lastnim centrom na tržnem delu obdelave odpadkov prihodke lahko povečal z 12 na 15 milijonov evrov. Glede nadaljnjega sodelovanja z mariborsko Snago Krčani upajo na uspešno prijavo na razpis za gradnjo linije za proizvodnjo alternativnih goriv, za katero se bodo Štajerci morda v prihodnje odločili. Veliko več gradbenih naročil si v navezavi z Willyjem Stadlerjem obetajo predvsem na Balkanu.
Spreminjanje zavesti
»Smo v procesu predstavljanja dveh idejnih zasnov za centra za ravnanje z odpadki potencialnima tujima naročnikoma,« pravi Muha. Prvi projekt bi omogočal sortiranje 70.000 ton mešanih komunalnih odpadkov na leto. Za primerjavo, mariborski center je projektiran za 45.000 ton, krški za 40.000 ton.
Muha držav potencialnih naročnikov ni hotel razkriti. Povedal je le, da morata biti za kakršno koli naročilo izpolnjena dva pogoja. Ob denarju Bruslja mora v državi potencialnega naročnika obstajati zavest, da je za dobro ljudi bolje kot poceni odmetavanje smeti v neurejena smetišča (šest evrov na tono na Kosovem) te za 30 do 40 evrov na tono obdelati ter v urejena odlagališča odložiti precej manjše količine smeti.
Vizualizacija sortirnice. Foto: Arhiv Kostaka
Zavest o sodobnem ravnanju z odpadki se je, kot pravi direktor, v Sloveniji v zadnjih 15 letih močno izboljšala. Podobno pričakuje, da se bo zgodilo tudi na Balkanu, kjer so nekatere države že zdaj upravičene do evropskega denarja: »Gradnja centrov za ravnanje odpadkov bo v prihodnosti eden od najpomembnejših poslovnih sektorjev Kostaka.«
Družba bo letos imela od 52 do 53 milijonov evrov prihodka, skupina Kostak 64 milijonov. Kljub uspešnim poslom z odpadki z gradbeništvom še vedno ustvarijo polovico prihodkov matične družbe, predvidoma 27 milijonov evrov leta 2017. V prihodnjih dneh bodo kupcem predali 113 novih stanovanj v ljubljanskem kompleksu Zelene Jarše.
