Tiskane izdaje
Avstrijsko podjetje Hasslacher Norica Timber je v dobrem stoletju iz lokalnega proizvajalca celuloze zraslo v uspešen mednarodni holding. Konstrukcijski les med drugim prodaja tudi slovenskemu proizvajalcu lesenih hiš Lumar.
Kot večina avstrijskih lesnopredelovalnih podjetij in žag je tudi Hasslacher v družinski lasti. Prehaja iz generacije v generacijo. »Ohranjamo neodvisnost,« pravijo v podjetju, ki je medtem iz družinskega obrata na Koroškem zraslo v mednarodni holding z letnim prometom 234 milijonov evrov in nekaj več kot 800 zaposlenimi v sedmih obratih v Avstriji, Sloveniji in Rusiji. Po podatkih avstrijske gospodarske zbornice je osmo največje lesno podjetje v državi.
Začeli so s proizvodnjo celuloze, temu pa so kmalu dodali žago in trgovino z lesom. Podjetje je v začetku prejšnjega stoletja sodelovalo v zadrugi Norica, ki je združevala več kot sto malih žag in začela izvažati les v Italijo. Širili so se s kupovanjem okoliških gozdov, gradnjo novih obratov in prevzemanjem drugih lesnih podjetij.
Leta 1996 so začeli proizvodnjo lesnih sekancev, leta 2004 vstopili v energetiko z elektrarno na lesne sekance, leta 2006 zgradili sodobno proizvodnjo lepljenih lesnih nosilcev. Po letu 2007, ko je lastništvo prešlo na zdajšnjo generacijo, pa so začeli tudi prevzemati – kupili žago v Rusiji z 230 zaposlenimi, lani so postali večinski lastnik slovenskega Lipa Bohinj, kjer je približno 200 zaposlenih.
V prihodnjih dveh letih bodo, napovedujejo, slovenskemu podjetju zagotovili deset milijonov evrov za podvojitev zmogljivosti žage, za lupilno linijo in skladišče ter za zagon proizvodnje peletov. S tem bodo naredili prvi korak k že več let načrtovanemu lesnopredelovalnemu centru.
Slovenija je zamudila ogromno
Kot je za Delo povedal vodja prodaje za Vzhodno Evropo v holdingu Hasslacher Muhamed Halilović, je lesna industrija v Sloveniji zamudila celoten razvojni cikel in zato zdaj ni več konkurenčna. Prav zato podjetje Lumar iz Maribora pri njih kupuje standardizirane gradbene elemente za svoje lesene hiše, saj takšnega proizvoda v Sloveniji za zdaj ne morejo kupiti, pravi Halilović.
»Pri nas dobijo gradbene elemente s certifikati, ki jamčijo točno določene fizikalne lastnosti, nosilnost in podobno,« kar daje kupcu potrebno varnost, pojasnjuje Halilović.
Hasslacher je šolski primer tega, kaj vse se da, če sta strategija in poslovno okolje prava. Proizvajajo laminiran in lepljen konstrukcijski les, opaže za strope iz masivnega lesa, žagan les, lesne pelete za kurivo, transportne palete, gradbene plošče, pa tudi posebne izdelke in komponente. Iz njihovega lesa so stanovanjske stavbe, športne in industrijske dvorane, mostovi in pestra paleta posebnih objektov. Tudi največji leseni opazovalni stolp na svetu, 100 metrov visoki Pyramidenkogel pri Celovcu.
Lesna industrija je med petimi največjimi panogami v Avstriji. Po podatkih panožne zveze pri avstrijski gospodarski zbornici industrija zaposluje 26.216 ljudi, skupno 1360 obratov (med njimi je približno 950 žag) pa ustvari dobrih sedem milijard evrov prometa na leto. Kar 66 odstotkov izdelkov izvozijo, največ v Nemčijo in Italijo. Največje avstrijsko lesnopredelovalno podjetje je Egger Holzwerkstoffe z letnimi dohodki v višini 2,2 milijarde evrov (podatek za leto 2014).
Slovenska hlodovina za vse večji avstrijski zaslužek
Slovenija je na žalost predvsem uvozni trg za hlodovino, namenjeno avstrijskim žagam. Uvoz v Avstrijo se je po podatkih industrijskega združenja leta 2014 glede na leto prej najbolj povečal prav iz Slovenije – za kar 64 odstotkov. Slovenija je tretji največji uvozni trg, največ hlodovine naši severni sosedi uvozijo iz Češke (41 odstotkov) in Nemčije (20 odstotkov).
Med največjimi izzivi lesne panoge v Avstriji je po objavah v medijih in v publikacijah gospodarskih združenj prav zagotavljanje zadostne količine surovine, torej hlodovine za žaganje. Leta 2014 so jo žage v Avstriji razžagale 14,5 milijona kubičnih metrov, skoraj tretjino uvožene.
»Dolgoročno zagotavljanje surovine po konkurenčnih cenah je odločilni dejavnik celotne lesne industrije. Spodbujanje energetske izrabe lesa na začetku proizvodnje verige vpliva na razvojne možnosti celotne lesne industrije,« so zapisali v panožnem poročilu avstrijske lesne industrije za leto 2014/2015. Prav visoke cene domače hlodovine v Avstriji povečujejo uvoz iz okoliških držav. Slovenija torej s svojo neučinkovito lesno politiko dodano vrednost dviguje sosedom.
