Splet ne bo glavni prodajni kanal, a bo delež e-prodaje še naprej naraščal

Ljubljana – Da trgovanje po spletu narašča, že dolgo ni več novica. Trendi to stalno potrjujejo, napovedi pa gredo v isti smeri: delež spletne prodaje bo tudi v prihodnje rastel na račun klasične, povečevalo pa se bo tudi število trgovin, za katere je splet čedalje pomembnejši vzporedni prodajni kanal.

Z naskokom vodi Irska

Junijski podatki Eurostata kažejo, da predstavlja spletna trgovina že 15,1 odstotka skupnega prometa podjetij iz Evropske unije. Če podrobneje pogledamo stanje v letu 2014, vidimo, da povprečje močno dvigata dve državi. Po deležu spletne prodaje v skupnem prometu podjetij daleč vodi Irska, kjer kar 52,1 odstotka skupne prodaje izdelkov in storitev ustvarijo po spletu, daleč za njo, a še vedno z naskokom pred drugimi, pa je Češka z 29,3-odstotnim deležem spletne prodaje. Sledijo Madžarska, Velika Britanija, Finska, Estonija Švedska itn., sosednji Avstrija in Madžarska sta nekoliko pod povprečjem EU, pod desetimi odstotki je Italija, na repu pa Grčija. Za nekaj držav podatki za leto 2014 niso dosegljivi in med njimi je tudi Slovenija.

Leto prej je bila razvrstitev na lestvici podobna, vsaj v vrhu, le deleži so bili nekoliko manjši. Slovenija je bila tedaj v družbi s svojo severno in vzhodno sosedo, njen delež internetne v skupni prodaji pa 11,2 odstotka.

Zgovoren je tudi podatek o deležu podjetij, ki prodajajo po spletu. Povprečje EU je enako kot pri deležu spletne v skupni prodaji podjetij, namreč dobrih 15 odstotkov, lestvica pa je drugačna. Irska je šele na petem mestu, saj omenjeni kanal uporablja manj kot četrtina tamkajšnjih podjetij, najviše je Češka (26,5 odstotka), sledita pa Danska in Hrvaška. V Sloveniji splet kot prodajni kanal uporablja 14,3 odstotka podjetij, delež pa je glede na leto prej zrasel za kar tri odstotne točke.

Pri nas čedalje manj predsodkov

Zagotovo ima najboljši vpogled v slovensko spletno trgovino skupina Ceneje. Deluje v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. V Sloveniji nastopa s portalom Ceneje.si, ki združuje ponudbe spletnih trgovin in primerja med seboj cene oziroma spletne ponudbe posameznih izdelkov. V regiji omogoča vsak dan primerjavo okoli enega milijona aktivnih ponudb skoraj 500 spletnih trgovcev ter izbiro med prek 700.000 izdelki v številnih kategorijah. V projektu Spletni trgovec leta skupaj z raziskovalno hišo Valicon spodbuja dobre prakse spletnega nakupovanja, lani pa so med spletnimi kupci izvedli obsežno raziskavo slovenskega spletnega trga.

V raziskavi so ugotovili, da slovenski kupci čedalje pogosteje nakupujejo po spletu. Skoraj polovica uporabnikov interneta po spletu kupuje vsaj štirikrat na leto, kar četrtina pa jih opravi vsaj en nakup na mesec. Kot razlog za to navajajo premagovanje predsodkov pred spletnim nakupovanjem in njegova priročnost; potrošnik opravi nakup dobesedno s kavča. Na širitev takega načina kupovanja vpliva tudi zaupanje potrošnikov, ki pa je odvisno predvsem od ugleda in kakovosti prodajalca. In prav tu vidi skupina Ceneje svoje poslanstvo in vlogo projekta, v katerem vsako leto izberejo najboljšega spletnega trgovca.

Odločitve padejo na spletu

Darko Dujič, direktor skupine Ceneje, se je razgovoril o naraščajočih trendih spletne trgovine doma in v EU. »Ni sicer pričakovati, da bo to postal dominanten kanal,« pojasnjuje. Vse pomembnejši je po njegovem hibridni način nakupovanja, pri katerem si potrošniki s spletom pomagajo na fizičnih lokacijah, v prodajalnah. Po drugi strani je postal splet ključni medij v vlogi vira informacij, kupci po spletu raziskujejo ponudbo izdelkov in iščejo prodajna mesta. »Obstajajo raziskave, ki dokazujejo, da se odločitve o nakupu in mestu nakupa izdelkov v celi vrsti kategorij dejansko sprejemajo na spletu.«

Nadaljnji razvoj e-trgovine bo po Dujičevem mnenju spodbujala tudi čedalje večja dostopnost do spleta in vsebin prek mobilnih naprav. »Že lani v tem obdobju je kar 38 odstotkov internetne populacije v Sloveniji spletne vsebine spremljalo prek mobilnih naprav, rast tega deleža pa opažamo tudi na ceneje.si. Junija 2015 je delež uporabnikov, ki pridejo na portal prek mobilnih naprav, znašal 20,67 odstotka, pri nekaterih kategorijah izdelkov pa še več.«

Nenazadnje bo v prihodnje raslo tudi število e-prodajalcev, saj bodo podjetja, ki ne bodo prisluhnila zahtevam trga in kupcev, postala nekonkurenčna. Več trgovcev se bo, tako Dujič, tudi usmerilo v prodajo prek državnih meja, kar je pravzaprav smisel e-trgovanja in skladno z interesi EU, ki spodbuja čezmejne nakupe.

Spremenjene nakupovalne navade

Največji slovenski spletni trgovec Mimovrste je postal lanski skupni zmagovalec izbora za spletnega trgovca leta. Podjetje, ki nenehno posodablja sistem spletne prodaje, optimizira procese, širi zmogljivosti (lani so zrasli za več kot desetino), vodi Lea Benedejčič. Analiza prodaje je pokazala, da se nakupne navade tudi tu spreminjajo, kupci ne posegajo več samo po tehničnih izdelkih iz blagovnih skupin računalništvo, telefonija in bela tehnika, ampak se je letos izrazito povečalo spletno povpraševanje po tako imenovanih artiklih hitre potrošnje (FMCG – prodajajo se hitro, po ugodni ceni, nakupi se periodično ponavljajo). V tem pogledu Slovenija sledi globalnim trendom.

V spletni trgovini mimovrste so lani kupcem ponudili razširjen nabor artiklov hitre potrošnje, ker so hoteli pridobiti tudi kupce, ki jim je bilo do zdaj spletno nakupovanje še nekoliko tuje. Kot pravi Benedejčičeva, so jih »z dobro ceno in kakovostno storitvijo prepričali, da se izdelkov, kot so zobne ščetke, pralni praški, hrana za male živali, kava in podobno ne kupuje samo v klasičnih trgovinah in da je nakup teh izdelkov po še ugodnejši ceni samo nekaj klikov stran«.