V uvodu konference so svoja mnenja soočili: Martina Vuk, državna sekretarka MDDSZ, Tjaša Kolenc Filipčič, predsednica sekcije mladih managerjev pri Združenju Manager, Žiga Vavpotič, predsednik sveta, strokovni direktor in soustanovitelj Zavoda Ypsilon, Matija Sevšek, svetovalec v vodstvu generalnega sekretariata NLB in Daniela Bervar Kotolenko, solastnica in CMO Media laba. Strinjali so se, da se je treba preseganja stereotipov na področju uravnoteženosti spolov pri vodenju lotevati sistematično in vztrajno. Kolenc Filipčičeva je izpostavila dobro prakso Združenja Manager, kjer v sedanjem obdobju vse tri sekcije vodijo ženske in dobro sodelujejo med seboj. Pritrdila ji je tudi Bervar Kotolenkova, ki opaža, da velika združenja danes vodijo ženske: »Združenje Manager kot izvršna direktorica upravlja Sonja Šmuc, Ameriško gospodarsko zbornico v Sloveniji AmCham pa Ajša Šunjič Vodnik. Obe imata visoko sposobnost povezovanja.«
Raziskava: treh četrtin delniških družb ni nikoli vodila manedžerka
Na okrogli mizi je MDDSZ predstavilo izsledke raziskave o postopkih kadrovanja na manedžerska mesta, ki je bila v Sloveniji opravljena leta 2014 v okviru projekta, sofinanciranega iz sredstev EU programa Progress, Vključi.Vse. Rezultati kažejo, da večina sodelujočih organizacij iz zasebnega sektorja še nikoli ni imela ženske na najvišjem mestu odločanja (kar 76 % delniških družb in 60 % družb z omejeno odgovornostjo). Zaskrbljujoči so tudi visoki deleži odgovorov podjetij iz zasebnega sektorja, da za manedežrska mesta med ženskami ni dovolj izkušenih in primernih kandidatk, da imajo pri kadrovanju glavno besedo moški, ki podpirajo večinoma moške in da so pravila za izbor (napisana in nenapisana) praviloma bolj prilagojena moškim – formalni ali nenapisani kriteriji naj bi bili bolj prilagojeni osebam brez družinskih obveznosti ali moškim. To posledično vodi do tega, da delodajalec na razgovoru raje izbere slabšega kandidata kot žensko, ki je bolj izobražena, je bolj ambiciozna in ima širšo podporo kolektiva, a bo imela še kakšnega otrokas, so predstavili raziskavo na današnjem dogodku.
Tudi raziskava o kariernih poteh slovenskih menedžerk in menedžerjev, ravno tako izvedena lani iz sredstev EU programa Progress v okviru projekta Vključi.Vse, je pokazala, da med spoloma obstajajo razlike. Tako so npr. moški v povprečju menedžersko funkcijo prevzeli mlajši kot ženske, oboji se tudi strinjajo, da je materam težje graditi kariero kot ženskam brez otrok, ženske pa so bile v času graditve kariere v povprečju bolj obremenjene kakor moški. Med tednom oboji delajo v povprečju po 10 ur na dan, med vikendi pa ženske v povprečju delajo več.
Napredek tam, kjer so sprejeti zavezujoči ukrepi
Na zakonodajni ravni se v EU se tako trenutno pripravlja direktiva, ki bi največja podjetja, ki kotirajo na borzi - v EU je takšnih približno 620, v Sloveniji 20, zavezala k temu, da imajo do leta 2020 v nadzornih svetih 40 % vsakega od spolov oziroma skupaj na izvršnih in neizvršnih direktorskih mestih tretjino vsakega od spolov. Izkušnje držav – npr. Danske, Norveške, Španije, Belgije, Nizozemske, Italije, Islandije, Francije, Avstrije, kjer so že uzakonili t. i. kvote, so pozitivne, kvote so se kot učinkovit ukrep pokazale tudi pri spreminjanju stanja na področju slabe zastopanosti žensk v političnem odločanju.
Slovenija predlog direktive podpira – politična podpora temelji na podpori gospodarstva, saj bi kar 11 podjetij od 14 (4 niso odgovorila) podprlo ukrep, da ima pri sestavljanju nadzornih svetov prednost oseba nezadostno zastopanega spola, če je ta oseba enako kvalificirana kot oseba nasprotnega spola v smislu primernosti, usposobljenosti in poklicnih izkušenj. Velika je tudi podpora javnosti, saj kar 95 % Slovenk in Slovencev meni, da bi ob upoštevanju enakih kompetenc ženske morale biti enako zastopane na vodstvenih položajih v podjetjih, 80 % pa jih podpira zakonodajo na tem področju, so še povedali na konferenci.