Sprejet načrt poravnave, Todorić in delničarji ostali brez vsega

Propadli koncern Agrokor se razdeli na »dobro« in »slabo« družbo.

Objavljeno
20. december 2017 22.53
Željko Matić, Zagreb
Željko Matić, Zagreb
Zagreb – Začasni svet upnikov je sprejel osnutek predloga poravnave, s katero se propadli koncern razdeli na »dobro« in »slabo« družbo. V novo »dobro« družbo so sprejeli perspektivne operativne družbe s premoženjem, katerih registrirani dolg znaša 5,5 milijarde evrov.

Glede na to, da gre za nesprejemljiv dolg, bodo najprej ugotovili, v kolikšni meri ga lahko nova družba povrne in koliko je vredno njeno premoženje. Nato bodo odpisani dolg in neperspektivno premoženje preložili na stari »slabi« Agrokor, ki gre nato v stečaj in likvidacijo.

To pomeni, da se dolg, ki znaša 5000 denarnih enot, zmanjša na 1000 denarnih enot in 900 delniških deležev, ki se nato razdelijo po dogovorjenem prioritetnem seznamu. Ob terjatvi pa imajo prednost stroški postopka in terjatve delavcev. V stoodstotnem znesku bodo izplačane tudi finančne institucije, ki so sodelovale v aranžmaju roll up. Kar zadeva dobavitelje, pa bodo morali ti privoliti v veliko večji kot zgolj 15-odstotni odpis dolgov, kolikor so pričakovali. Najbolj bodo prizadeti nezavarovani upniki in stari delničarji, ki bodo dobili le 2,5-odstotne zneske ali še nižje, skorajda simbolične.

Lastnik je na seznamu izplačil zadnji, kar pomeni, da bo Ivica Todorić ostal brez vsega.

V novi družbi, ki še nima imena, bodo stoodstotni lastniki upniki, namesto dokaj zapletene upravne strukture, kakršna je delovala v Todorićevih časih, pa bodo uvedli enotno centralizirano upravljanje. Novi holding bo imel nadzorni odbor in skupščino delničarjev. Teh je skupno 5700 s skupno 12.000 terjatvami. Proces poravnave naj bi se končal 10. aprila, izredna uprava pa naj bi na nove lastnike prenesla vsa pooblastila, potem ko se ji bo izteklo tri mesece podaljšanega mandata. Pred vsem tem mora ta predlog odobriti tudi visoko trgovinsko sodišče. Za sklenitev poravnave je potrebnih 66 odstotkov glasov upnikov, začasni upravitelj Ramljak pa meni, da bo to število bistveno višje.

Zapleten proces

Predsednik novoustanovljene zadruge dobaviteljev in prvi mož koprivniške Podravke Marin Pucar meni, da proces sklenitve poravnave ne bo ne lahek ne hiter, da pa je njegova družba zainteresirana za prevzem Leda. V Podravki se še posebej zanimajo tudi za obstoj prodajnih verig Konzuma in Mercatorja, po katerih ponujajo v prodajo več kot dvajset odstotkov svojih izdelkov.

Če ne bo mogoče skleniti poravnave, je še vedno mogoče razprodati celotno premoženje, povrniti dolgove, nato pa uvesti stečaj.

Zaradi prestrukturiranja Agrokorja v letu 2018 v Hrvaški narodni banki pričakujejo, da bo izgubljenih od štiri do šest tisoč delovnih mest v sami družbi in družbah, ki so z njo kakor koli povezane. Kar zadeva celotni bruto domači proizvod, katerega rast je bila za letos ocenjena na 3,1 odstotka, kriza v Agrokorju nanj ni imela večjega vpliva. Gre za okoli 0,1 odstotka, trdi guverner Boris Vujičić, je pa zato Agrokor bistveno bolj vplival na bančni sektor. Zaradi krize koncerna je v prvih devetih mesecih z izgubo poslovalo 13 bank od skupno 27, skupni dobiček se je od lani zmanjšal za polovico, tako da so te banke izplačale dividendo v znesku komaj 200 milijonov evrov.