Standardi naredijo življenje varnejše in manj zapleteno

Standardi se uvajajo na vseh področjih našega življenja in dela. V zadnjem času vse bolj v storitvenih dejavnostih. Čeprav je standardizirano že skoraj vse, se odpirajo vedno nova področja. Potreba po standardih se zaradi tehničnega napredka ni zmanjšala, ampak se je celo povečala. Za pripravo in sprejemanje standardov je pri nas zadolžen Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST).

Standardizacija je pomembna dejavnost, ki vzpostavlja usklajena pravila in določila za ponavljajočo se uporabo za doseganje optimalne stopnje urejenosti na določenem področju. Vključuje predvsem pripravo, izdajanje in uporabo standardov, njene pomembne koristi pa so izboljševanje primernosti proizvodov, procesov in storitev za njihove predvidene namene, preprečevanje ovir v trgovanju in podpora tehničnemu sodelovanju. Podjetja, ki sledijo razvoju mednarodnih in evropskih standardov, s tem pridobivajo konkurenčno prednost pred drugimi.

Standardi se pripravljajo predvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so skladni z njimi, primerni za uporabo. Pogosto, ne da bi za to sploh vedeli, naredijo življenje varnejše in manj zapleteno, izdelki in storitve pa postanejo učinkovitejši in ustreznejši pričakovanjem uporabnikov.

Potrebe se povečujejo

Po podatkih SIST je bilo leta 2001 veljavnih 12.631 standardov SIST, leta 2016 pa se je število povečalo že na 31.547. To dokazuje, pravi direktorica SIST Marjetka Strle Vidali, da se je potreba po standardih povečala. SIST je del evropske (mednarodne) standardizacije, ki vsako leto pripravi in privzame okoli 2000 novih evropskih (mednarodnih) standardov.

Nekateri menijo, da so standardi nujno zlo. To po mnenju sogovornice nikakor ne drži. Tako mislijo tisti, ki niso poučeni, ki nočejo ali ne morejo izpolnjevati finančnih zahtev, ki jih določajo standardi. In se ne zavedajo, da ustrezna uporaba standardov zagotavlja varnost. Standardi so pravno neobvezujoči dokumenti, razen če se nanje sklicuje zakonodaja. To pomeni, da so edini vir, po katerem se ugotavlja skladnost proizvoda oziroma storitve.

V mednarodnem okolju so najpomembnejša področja novih tehnologij: pametna mesta, pametne zgradbe, električna vozila, informacijsko telekomunikacijske tehnologije …, vsaka država pa ima še svoja prednostna interesna področja.

In kakšna je pri standardizaciji vloga SIST? Strle Vidalijeva pravi: »To je slovenski nacionalni organ za standarde na vseh splošnih področjih (ki jih pokrivata ISO, CEN), področju elektrotehnike (IEC, CENELEC) in področjih telekomunikacij (ITU-T in ETSI). Naloga SIST je, da privzame vse evropske standarde, ki jih pripravijo CEN, CENELEC in ETSI in tiste mednarodne, kjer je interes (IEC, ISO). Poleg tega je infrastruktura SIST, ki z okoli 700 strokovnjaki v delovnih telesih sodeluje pri razvoju mednarodnih in evropskih standardov, ki razvojne rešitve prenašajo v svoje proizvode in storitve ter izboljšujejo konkurenčnost na evropskih in mednarodnih trgih. SIST zagotavlja tudi brezplačno informiranje uporabnikov o tem, kaj morajo izpolniti, da postavijo proizvod oziroma storitev na evropski in mednarodni trg, ker je namreč v zvezi mednarodnih in evropskih kontaktnih točk.«

Odlično ocenjeni

Privzem standardov poteka po eni od mednarodno priznanih metod: s ponatisom, nacionalnim dodatkom in prevodom celotnega besedila. Zanj so pristojni tehnični odbori oziroma oba strokovna sveta. Na dan 30. december 2016 je v Sloveniji veljalo 31.547 standardov. Od tega jih je bilo 28.813 ali 91,33 odstotka privzetih evropskih (CEN, CENELEC, ETSI) in 2617 privzetih mednarodnih (ISO, IEC). Izvirnih standardov SIST je bilo 162.

Slovenija v standardizaciji ne zaostaja za razvitim svetom. Nasprotno. Kar zadeva infrastrukturo, ki jo zagotavlja SIST, so bili leta 2016 med vsemi nacionalnimi organi za standarde ocenjeni z oceno odlično. SIST vzdržije tudi certifikat do družine prijazno podjetje ter certifikat ISO 9001:1015.

Manj razveseljujoče pa je, da propadajo razvojni oddelki podjetij, ki so prešla v tuje roke. Njihova nova vodstva se pogosto ne zavedajo, da sodelovanje v procesih standardizacije prinaša konkurenčno prednost in da je za take aktivnosti treba nameniti tudi nekaj denarja. Tako pa tuja podjetja večinoma kupujejo standarde prek svojih nacionalnih organov za standarde.

Zujf porezal več kot drugim

SIST se financira delno iz proračuna delno s komercialno dejavnostjo. Razmerje je že vsa leta 70 : 30, s to razliko, da je včasih proračunskih 70 odstotkov znašalo 1,5 milijona evrov, zdaj pa le še milijon. Iz tega zneska se pokrivajo plače 18 zaposlenih, članarine v ISO, IEC, CEN, CENELEC in ETSI ter fiksni stroški delovanja SIST. Dodatnih okoli 500.000 evrov (okoli 30 odstotkov) inštitut pridobi na trgu s prodajo standardov, seminarjev s kotizacijo in projektov.

Težava, ki jo poudarja Strle Vidalijeva, zadeva prav financiranje. Inštitutu je država z Zujfom odvzela več proračunskih sredstev, kot drugim pravnim osebam javnega prava. Odpustiti so morali štiri zaposlene in ukiniti številne dejavnosti (izdajanje standardov v slovenskem jeziku, sofinanciranje poti strokovnjakov, izdajanje glasila …). »Te zaposlene nujno potrebujemo, zato se trudimo, da bi vsaj del sredstev, okoli 150.000 evrov, pridobili nazaj do leta 2019. Slovenija je podpisala skupno pobudo za evropsko standardizacijo, mi pa smo se obvezali, da bomo sledili njenemu razvoju. Če bomo hoteli izpolnjevati zahteve za polnopravno članstvo SIST v CEN, CENELEC in ETSI, ISO in IEC, to pomeni digitalizacijo, promocijo ipd., kar zahteva več finančnih sredstev.