Staranje družbe lahko zaustavi gospodarsko rast

Prilagodljivi delavci in avtomatizacija delovnih mest so prihodnost trga dela.

sre, 06.12.2017, 08:00

Ljubljana − Številna podjetja v Sloveniji zaman iščejo nove zaposlene. V prihodnjih letih bo to še bolj izrazito zaradi naraščanja deleža starejših od 65 let in zmanjševanja delovno aktivnih. Demografske spremembe bodo poleg avtomatizacije delovnih mest ključno vplivale na gospodarsko rast in kakovost življenja.

Potem ko je politiko več let zaposlovala gospodarska kriza, so številke o ekonomskih razmerah zadnje leto veliko bolj spodbudne. Konec novembra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 82.415 brezposelnih, to je 14,9 odstotka manj kot pred letom dni.

Po podatkih statističnega urada (Surs) je 6,3-odstotna stopnja anketne brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom v Sloveniji nižja od povprečja Evropske unije. To je posledica ugodnejših gospodarskih gibanj, ki so prav tako višja od povprečja evrskega območja. Podobni kazalniki se bodo nadaljevali v preostanku tega in prihodnjega leta, napovedujejo pri uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Čeprav je gospodarska rast za zdaj vzdržna, bo njen najpomembnejši omejitveni dejavnik v prihodnjih letih pomanjkanje ustrezne delovne sile, je na kongresu Združenja delodajalcev Slovenije poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle.

Delež starejših od 65 let bo v prihodnjih letih še vedno naraščal, medtem ko bo število prebivalcev v starosti od 20 do 64 let upadalo, so pri Umarju pred mesecih napovedali v strategiji dolgožive družbe, ki jo je vlada sprejela julija letos. Zaradi demografskih sprememb so v strategiji pozvali k zagotovitvi zadostne delovne sile, spremembi izobraževalnega sistema in zdravstvenih storitev ter prilagoditvi napredku sodobne tehnologije.

Delo infografika. 

Ukrepi za starejše zaposlene

Ključni za demografske spremembe so čimprejšnja aktivacija brezposelnih ter izobraževanje in usposabljanje delavcev, je na kongresu izpostavila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. To bodo po njenih besedah do leta 2022 zagotovili s projektom za aktivno staranje delovne sile (ASI). Namenjen je 12.500 delavcem, starejšim od 45 let, za kar je na voljo okoli 30 milijonov evropskih sredstev.

Kompetence in produktivnost zaposlenih bodo po besedah ministrice spodbudili s projektom kompetenčnih centrov za razvoj kadrov (KOC), ki je namenjen več kot 25.000 delavcem, za to pa bodo namenili 11,4 milijonov evrov. »Nove zaposlitvene priložnosti in hitrejšo poklicno socializacijo mladih bo zagotovo doprinesel tudi zakon o vajeništvu, ki je začel veljati,« je še povedala ministrica.

Delo infografika. 

Avtomatizacija poklica

Vendar se izzivov na sodobnem trgu dela vlada ne loteva dovolj strateško, ocenjuje ekonomist dr. Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. »Bolj kot o celovitih spremembah na več področjih, ki so kot odgovor na staranje družbe nujne, se pogovarjamo o manjših korekturah, kakršna je dvig minimalne plače,« pravi.

Zaradi padanja deleža delovno aktivnega prebivalstva moramo zagotoviti pogoje za aktivnost v vseh življenjskih obdobjih in starejše, voljne dela, spodbujati z dodatnim izobraževanjem, pravi Jaklič. Slovenska podjetja se bodo na spremembe morala prilagoditi z mednarodnim povezovanjem, ključno nalogo pa nosi izobraževalni sistem. »Trg dela bo zahteval proaktivne delavce, ki iščejo rešitve. Pri posameznikih se bo izobraževalni sistem zato moral osredotočiti na spodbujanje prilagodljivosti in hitre učljivosti, namesto učenja vsebin, ki jih bo kmalu lahko ponudila tehnologija. Storitve, ki zdaj zahtevajo doktorje znanosti, se bodo avtomatizirale,« napoveduje Jaklič.

Ravno zaradi učinka sodobne tehnologije na pomanjkanje aktivnega prebivalstva in gospodarsko rast ne smemo nujno gledati linearno, še izpostavlja. »Bolj kot o tem bi morali govoriti o potencialu dviga produktivnosti na zaposlenega zaradi tehnologije in spremenjenih poslovnih modelov,« pravi. Ustvarila se bodo nova delovna mesta, ki bodo zahtevala prilagodljive delavce, pomembno pa bo tudi to, kako se bo med prebivalci delilo bogastvo, ki ga bo v prihodnjih desetletjih večinoma ustvarila ravno tehnologija.

Prijavi sovražni govor