Tiskane izdaje
Oba kandidata sta bila v preteklosti pod drobnogledom nadzornikov sistema in oba sta bila iz različnih razlogov negativno ocenjena.
»Samo po sebi je umevno, da je treba kadrovati odgovorno in ustreznost kandidatov primerno preveriti. Profesionalnost in poštenost sta po mojem mnenju glavni kategoriji, ki bi morali zaznamovati ljudi na teh funkcijah, torej ljudi, ki morajo z državno lastnino delati tako, da daje dobre rezultate,« komentira France Arhar, dolgoletni guverner in zdaj direktor združenja bank. Kritičen je tudi do dejstva, da za napake, ki jih storijo ljudje na ključnih funkcijah pri nas, v resnici ne odgovarja nihče. Arhar sicer na to opozarja na načelni ravni in se s to izjavo ne opredeljuje do morebitne neprimernosti kandidatov za nova nadzornika SDH.
Sporni borzni posli
V uredništvu smo pridobili odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), katere senat je leta 2001 presodil, da Franci Žmavc »ni primeren za opravljanje funkcije, ki po svoji vsebini pomeni zakonito, skrbno in vestno upravljanje tujega premoženja«. Žmavc je leta 2001 kandidiral za člana uprave Intare, družbe za upravljanje investicijskih skladov, a je senat ATVP njegovo vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije zavrnil. »Zakonodaja namreč določa, da je mogoče zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje zavrniti, če iz podatkov, s katerimi razpolaga agencija, izhaja, da bi bilo zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje družbe skladno s pravili zakonitega in skrbnega upravljanja investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje,« je mogoče prebrati v odločbi.
ATVP je v enem od svojih postopkov nadzora namreč ugotovila večje število opravljenih navideznih borznih poslov, ki so izrecno prepovedani. To so bili posli, sklenjeni z nakupnimi boni - vrednostnimi papirji, ki jih je tedaj izdajala Banka Slovenije. Posli z njimi so strankam omogočali prenose kapitalskih dobičkov od prodaje s strank, ki so bile pravne osebe, na stranke, ki so bile fizične osebe. Dobiček fizičnih oseb pri trgovanju z nakupnimi boni ni bil obdavčen.
Samo 36 sekund za menjavo lastnika
ATVP je izpostavila štiri posle Franca Žmavca, in sicer dva izmenična posla prodaje in nakupa, pri katerih je kot borzni posrednik naročilo sprejel in ga tudi izvršil. Na drugi strani posla je bila ljubljanska družba Tista d. o. o., ki je bila - pomenljivo - v lasti Žmavca. Eden od poslov nakupa-prodaje je bil realiziran v borih 36 sekundah. Njegova družba Tista je v poslih realizirala precejšnjo izgubo. Ko so ga spraševali o namenu teh poslov, je povedal, da je to storil, ker ga je nekdo prosil za uslugo. Kdo je ustvaril dobiček, komu je uslugo naredil? Izjavil je, da tega ne ve.
Pričakovati je, da vsak ustanovitelj in lastnik družbe sprejema ekonomsko smotrne odločitve. »Iz poslov Žmavčeve Tiste d. o. o. pa izhaja ravno nasprotno. Žmavc je povsem zavestno sklenil posle, iz katerih je, kot izhaja iz dokumentacije, njegova družba zavestno realizirala precejšnjo izgubo,« piše v odločbi ATVP, ki jo objavljamo v celoti.
Na agenciji nato niso presodili, da bi s sredstvi vlagateljev Žmavc ravnal kot dober in vesten gospodar, zato mu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v družbi za upravljanje Intara niso izdali.
A to ni bil edini neobičajen poslovni podvig. Žmavc, sicer tudi rotarijanec, med drugim so ga fotoaparati ujeli na srečanju združenja Yes, je, kot so pisali nekateri mediji, prvemu človeku in lastniku ljubljanskega Koloseja Sergeju Racmanu pomagal pri prenosu večmilijonskih prihodkov od prodaje kinovstopnic z dosega rok upnikov. Prav zaradi teh poslov je Racmana ovadila policija. Žmavc pa je bil tudi šef ljubljanskega podjetja KD kvart, ki naj bi pod okriljem skupine KD zgradilo nov stanovanjski kompleks Šumi. Po nekaterih navedbah naj bi v ozadju kadrovanja Žmavca za nadzornika SDH stal tudi lobist Drago Isajlović, ki pa je to zanikal. »Nekdo širi laži in vprašate se lahko, s kakšnim interesom,« je bil kratek Isajlović.
Poslanci bodo odločali čez tri tedne
Predlog za imenovanje Puljića in Žmavca za nadzornika državnega holdinga bo pristojna parlamentarna mandatno-volilna komisija obravnavala predvidoma 16. marca. Če bo obravnavo končala, pojasnjujejo v državnem zboru, in pripravila predlog za poslansko glasovanje, bodo poslanci o njiju glasoval na seji, ki se bo začela 20. marca. Kandidata je, kot je znano, izbrala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman med enajstimi imeni, ki ji jih je predložila strokovna komisija in ki so po njenem izpolnjevali pogoje za nadzornike SDH. Puljić naj bi bil sicer blizu stranki Desus, Žmavca pa naj bi podpirala SMC.
