Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenska zagonska podjetja imajo za financiranje razvoja svojih idej doma kar nekaj možnosti, odvisno od velikosti in razvojne stopnje, v kateri je podjetje. Kako je mogoče zbrati denar, da uresničite dobro idejo?
Za zagon ideje so poleg staršev in prihrankov na voljo spodbude države prek Slovenskega podjetniškega sklada. Ta je lani odobril okoli 123 milijonov evrov finančnih spodbud in finančno okrepil 894 podjetij, od tega je okoli 26 milijonov evrov finančnih spodbud namenil mladim podjetjem in okrepil 330 podjetij, ki so mlajša od pet let. Tudi letos bo sklad razpisal za 120 milijonov evrov finančnih spodbud, s katerimi bi lahko podprli 1213 podjetij.
Z dobro idejo start-upovci lahko prepričajo tudi slovenske angelske investitorje. A pri tem se lahko tudi zatakne, saj je lanska prenova 10. a člena zakona o gospodarskih družbah nekoliko omejila angelsko investiranje. Težaven je predvsem tretji odstavek, ki omejuje individualne investitorje, saj: »Ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev.« Dodane so sicer izjeme, a aktivni angelski investitor se lahko hitro spotakne.
Kot pravi ustanovni član ekipe Omisli.si Mitja Pritržnik, so se pri njih za slovenski investicijski kapital odločili, ker je bil bolj dosegljiv kot tuj. »Pa tudi, ker ga veliko v tej fazi ne potrebujemo. Natančno smo izračunali, kaj želimo doseči in koliko denarja je za to potrebno,« pravi Pritržnik in nadaljuje:
»Produkt podjetniškega sklada SK75 v kombinaciji z zasebnim vložkom Roberta Kožarja je omogočil ravno dovolj. Tudi pogoji nam ustrezajo. Poleg tega se nam je usidral nasvet našega mentorja Andraža Torija: »Previdno, koliko denarja zahtevate v prvi rundi. Vsaka runda mora biti večja. In če je prva prevelika, potem druge morda ne bo.« Morda se zdi smešno, ampak ko prejmeš investicijo, moraš ta denar zapraviti. Hitro se zgodi, da ga ne moreš, vsaj učinkovito ne.«
Po Pritržnikovem mnenju je pri nas denarja za start-upe dovolj. »Velja pa prepričanje ali praksa, da lahko pri nas prejmeš le kakšno dobro angelsko (začetno) investicijo, tja do nekaj sto tisoč evrov, po kaj več pa moraš še vedno v sosednje države in na mednarodna združenja, dogodke, v pospeševalnike itd. Res pa je, da se višji zneski navadno uporabijo za financiranje širitve poslovanja in je zato morda bolje, da se čim prej privadiš biti fizično prisoten v tujini, na trgih, kamor meriš s poslom,« pravi.
Negativnih strani v financiranju ne vidi, če je start-up že preveril osnovne hipoteze na trgu. Poleg tega, da se je treba odreči nekaj odstotkom lastništva. »Mene pomiri stavek: Bolje biti 30 odstotkov lastnik nekaj velikega, kot stoodstotni lastnik nekaj malega,« dodaja.
Množično financiranje
Od začetka delovanja platforme Adrifund, 30. marca letos, je bilo uspešno financiranih 12 projektov, kar pomeni 63-odstotno uspešnost vseh projektov Adrifunda, ki so že končali svojo kampanjo. Najuspešnejša kampanja na platformi je projekt Klemna Slakonje TheMockingbirdMan – Donald Trump, ki je zbral 31.141 evrov, sledi mu Dendo Longboards – več kot le leseni metuljčki!, ki je zbral 3604 evre. Tretja je Slikanica 7 ujetih junakov avtorice Mateje Debeljak, ki je zbral 3392 evrov.
Matej Rauh, ustanovitelj in direktor Adrifunda, pa tistim, ki bi radi denar za uresničitev svoje ideje zbrali prek njihove platforme, svetuje: »Projekt je treba predvsem predstaviti kot zanimivo zgodbo. Poleg kakovostne predstavitve projekta (vključno s predstavitvenim videom, ki povzame ključne elemente kampanje crowdfunding – predstavitev nosilca projekta, vsebine projekta samega in nagovora k podpori) sta ključna redno in vztrajno delo na promociji projekta, ko ta začne zbirati denar prek Adrifunda. Besedo o projektu je treba v času kampanje širiti vsak dan po različnih kanalih (e-maili, socialna omrežja in klasični mediji). Kateri kanali so najboljši, pa je odvisno od vsakega projekta posebej, saj ima nekdo lahko veliko bazo elektronskih naslovov in malo sledilcev na socialnih omrežjih in obratno. Seveda pa morajo biti tudi ponujene nagrade (ki jih bo nosilec svojim podpornikom dal v zameno za prispevke) takšne, da ljudi spodbudijo k prispevkom.«
Testni in prodajni kanali
Platforme množičnega financiranja so sicer za večino produktov testni in prodajni kanal. Z njimi se namreč na sorazmerno enostaven in poceni način testira, ali je izdelek »prava stvar ob pravem času«, ali je zadosti kupcev, so nad izdelkom navdušeni, se jim cena zdi prava ipd.. Obenem so zelo pomemben vir povratnih informacij podpornikov o njihovih željah in idejah, kako izboljšati produkt. Pozitivna plat množičnega financiranja je po mnenju ustanovitelja Goat story Anžeta Miklavca ta, da ni treba imeti do konca narejenega produkta. »Trg ti pove, ali je to to, hkrati pa s tem ljudje sodelujejo pri proizvodnji,« razlaga Miklavec.
Slovenci imamo kar nekaj uspešnih kampanj na Kickstarterju, nekatere so celo uspešni povratniki. Ena prvih je bila za pametno kolo Fly Kly Nika Klanška, s katero so pred tremi leti zbrali rekordnih 700.000 dolarjev. Med zadnjimi pa sta bili kampanji za pripomoček za pripravo kave Gina, druga po vrsti iz zgodbe Goat story, in lebdeči gramofon Mag-Lev. Prvi je kampanjo končal sredi decembra in zbral 435.499 dolarjev (meril je na 50.000), gramofon pa je zbral 552.178 dolarjev (cilj je bil 300.000).
Lep video in slike niso dovolj
Za uspeh na teh platformah še zdaleč ni dovolj le objava kampanje. Ker je projektov, ki iščejo denar veliko, je treba delati na odnosih s pravimi javnostmi. Treba je vzbuditi dovolj zanimanja, zgraditi socialne profile, najti dovolj kontaktov, različnih blogerjev, revij, časopisov in drugih, da te sploh opazijo. Kot je dejal Miklavec, je najslabše to, da se o tebi nič ne govori. Najbolje je, da se govori tudi, če ni vse pozitivno, saj te tako opazijo tudi drugi, ki si zanje lahko zanimiv.
Statistike kažejo, da 66 odstotkov vsega denarja projekt zbere v prvem in zadnjem tednu kampanje, zato je pomembno, kako dolga je kampanja, da ustvarjalci lahko ulovijo drugi val podpornikov. V prvem tednu se tako vidi, kako priden si bil pri promociji pred kampanjo. V zadnjem pa, kako dobro si delal med kampanjo. »Zato pravim, da mora biti kampanja dolga med 40 in 50 dni,« pravi Niko Klanšek, ki je sodeloval pri 40 kampanjah.
Mnogi se sprašujejo tudi, zakaj bi zapravljali za kampanjo na Kickstarterju, če pa to pobere do 10 odstotkov zbranega denarja. Kot pravi Klanšek, 70 odstotkov vsega denarja, ki ga projekt zbere prek Kickstarterja, pripelje ustvarjalec sam prek svojih kanalov oziroma promocije. Preostalih 30 odstotkov pa pride prek Kickstarterja. »Torej za deset odstotkov dobiš 30 odstotkov več. Poleg tega ljudje bolj zaupajo Kickstarterju kot neki neznani spletni strani, ki zbira prednaročila,« dodaja.
Kako promovirati kampanjo?
Poplava kampanj je na teh platformah velika. Kako pripraviti svojo, da bo opazna? Strategiji sta dve. »Lahko skrivaš in nikomur ne poveš, da boš lansiral projekt. Nato pa na dan kampanje informacija pride v javnost,« pravi Klanšek in nadaljuje: »Pri tej strategiji je treba imeti res dober produkt in dobre kontakte z velikimi mediji, ki jim ponudiš ekskluzivo.«
Večinoma se poslužujejo druge strategije, ker nimajo dobrih povezav z velikimi in močnimi mediji. Tako preden zaženeš kampanjo, počasi odmerjaš informacije, ki jih posreduješ prek različnih kanalov, in s tem zbiraš bazo elektronskih naslovov, na katere pošlješ obvestilo tem, da si zagnal kampanjo.
»Ko veliko ljudi podpre tvojo kampanjo, je to dobro, saj zleze više na Kicstarterju in vzbudi zanimanje medijev,« razlaga Klanšek. Eden takih primerov je čebelji panj Flow Hive, ki je zbral 13 milijonov dolarjev na Indiegogo. Ekipa je pol leta promovirala produkt, do začetka kampanje pa niso povedali, kdaj in kje jo bodo zagnali.
Pozorno je treba izbrati tudi kanale, prek katerih pred kampanjo in med njo promoviraš svoj produkt. Kateri so ti kanali? Skupnost (poskušaš najti skupnosti, ki imajo s tvojim produktom sinergijo, in se povežeš z njimi), mediji (tudi blogerji), oglaševanje (najbolj na facebooku), partnerstva (sinergije med znamkami, tudi projekti Kickstarter), dogodki (na katerih lahko preizkušajo tvoj produkt) in vplivneži, ki imajo veliko sledilcev na različnih kanalih (youtube, instagram, twitter ipd.). Za to, da raziščeš in najdeš vse ključne, pa si moraš, kot pravi Klanšek, vzeti vsaj 14 dni časa. Morda še en podatek: Na vsakih 100 ljudi, ki si bo ogledalo tvojo kampanjo na Kickstarterju, bo eden postal tvoj podpornik.
Še nasvet Nika Klanška: Po kampanji je zelo dobro odpreti prednaročila na svoji strani, saj tako lahko v prihodnjih treh do šestih mesecih nabereš še enkrat ali dvakrat toliko kot med kampanjo.
