Stečajnik Rimskih term skril kupnino pred državo

Celje – Stečajni upravitelj Rok Sodin je kupnino Rimskih term v višini 8,5 milijona evrov skril pred državo, ki z izvršbo terja 3,5 milijona evrov. Kje je denar, zakaj ni na računu NKBM in ali je novi lastnik res plačal kupnino, preiskuje specializirano državno tožilstvo.

Rimske terme morajo vrniti državi 3,5 milijona evrov, ki so jih z goljufijo dobile od ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) za sofinanciranje naložbe. Čeprav država terja denar z izvršbo, je za zdaj ostala praznih rok, ker na računu NKBM ni sledu o 8,5 milijona evrov kupnine, ki jo je nakazal novi lastnik Valery Arakelov.

»Izvršba Dursa bi bila na škodo upnikov«

Po zagotovilih prejšnjega stečajnega upravitelja Borisa Dolamiča, ki je družbo prodal, je kupec plačal kupnino, kar dokazuje primopredajni zapisnik. Zdajšnji stečajni upravitelj Rimskih term Rok Sodin je tako kot Dolamič prepričan, da po zakonu o prisilni poravnavi in stečaju nima pravne osnove, da bi denar izplačali državi, ker državni tožilec kljub opozorilu v stečajnem postopku ni pravočasno prijavil vsaj pogojne terjatve. Po njegovem država ni upravičena do terjatve tudi zato, ker so bila dela opravljena, le denar zanje so prejeli prehitro.

Sodin pravi, da lahko zaradi zaščite interesa upnikov pove zgolj, da je kupnina deponirana in da gre za začasen ukrep, dokler vrhovno sodišče ne odloči o njihovi zahtevi za varstvo zakonitosti. Še vedno čakajo tudi na odgovor na pritožbo Dursu, ki je poskušal izpeljati izvršbo, čeprav bi bila na škodo navadnih upnikov.

Sodba o odvzemu 3,5 milijona je pravnomočna

Na specializiranem državnem tožilstvu so povedali, da so v kazenskem postopku zoper Rimske terme v stečaju dosegli pravnomočno sodbo o odvzemu protipravne premoženjske koristi v višini 3,5 milijona evrov. Izvršitev sodbe je zdaj v izključni pristojnosti Okrožnega sodišča v Celju. Trditev stečajnega upravitelja po njihovem ne drži, ker tožilec nima pooblastil za uveljavljanje terjatev države v stečajnem postopku. Po tožilstvu znanih podatkih je terjatev MGRT v stečajnem postopku uveljavljalo državno pravobranilstvo, informacij o računih in kupnini pa da ne morejo posredovati zaradi predkazenskega postopka zaradi suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja.

Država zahteva še 5,9 milijona evrov

Na prvi narok čaka še tožba države za vrnitev 5,9 milijona evrov subvencij in drugih nepovratnih sredstev, ki jih je Rimskim termam izplačala med gradnjo zdraviliškega kompleksa. Čeprav je država terjatev pravočasno prijavila, jo stečajnika, tako Dolamič kot Sodin, ne priznavata, ker da so bila sredstva namensko porabljena. Sodin je prepričan, da je terjatev nepoštena do drugih upnikov tudi zato, ker gre v zahtevku tudi za kazniva dejanja, storjena pred stečajnim postopkom. Po njegovem je sporno in skregano z logiko, da ločitveni upniki, ki so se zavarovali s hipotekami na nepremičnini, na koncu ne bi ničesar dobili.

Stanka Ritonja z gospodarskega ministrstva je pojasnila, da sta država oziroma ministrstvo prijavila svojo terjatev v stečajno maso v skladu s predpisano proceduro, a je terjatev stečajni upravitelj prerekal. Ministrstvo je zato prek državnega pravobranilstva vložilo tožbo. Ritonja pravi, da je bilo v sklopu stečaja kršenih več pogodbenih določil o sofinanciranju naložbe. Družba bo po koncu stečaja prenehala poslovati in ne bo mogla izpolnjevati pogodbenih obveznosti v obdobju petih let po koncu projektov. Prav tako so bila kršena pogodbena določila, ki so vezana na prepoved prodaje v obdobju petih let po končani investiciji, saj so bili objekti, ki so bili predmet sofinanciranja, prodani tretji osebi. Pri tem ni mogoče uporabiti načela univerzalnega pravnega naslednika, saj kupec objektov z nakupom ni prevzel tudi obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe o sofinanciranju.

Ker imajo Rimske terme v stečaju blokirane račune, so negotova tudi izplačila plač delavcem, ki so v njej delali vse do predaje zdraviliškega kompleksa novim lastnikom. Gre za dve dvanajstini regresa, neizkoriščen dopust in nadure. Sodin je zagotovil, da bodo delavci plačila prejeli, ker kupnina ni izgubljena, temveč le na varnem.