Stresni testi: med padlimi tudi naše banke?

Ljubljana – Na evropskih bančnih stresnih testih naj bi padlo 25 bank, primanjkljaj kapitala pa naj bi imele banke, ki so iz Grčije, Cipra, Portugalske in Slovenije, je poročala agencija Reuters, sklicujoč se na dobro obveščene neuradne vire.

A vse banke, ki bi padle na testu, ne bodo potrebovale dokapitalizacije, približno 15 se jih je vmes že dokapitaliziralo, tako da jih je v težavah še 10, poroča agencija. Španske in francoske banke naj bi jo na testih odnesle precej bolje od pričakovanj. Ob tem navaja tudi odziv ECB, češ da gre za špekulacije in da bodo končne rezultate pregledov kakovosti aktive in bančnih stresnih testov za 130 bank z evrskega območja (med drugim tudi za naše NLB, NKBM in banko SID) objavili jutri, po seji sveta ECB. A če Reutersovi viri držijo, ECB trenira strogost na manjših, manj vplivnih članicah, kar bi še posebej veljalo za Slovenijo, kjer smo banke lani izdatno dokapitalizirali.

ECB sicer v novembru prevzema funkcijo enotnega bančnega nadzornika v evrskem območju in poznavalci pričakujejo zelo temeljite in konservativne rezultate, ki bi odgovorili na vprašanje, ali so banke tako trdne, da bi imele dovolj kapitala tudi v primeru poslabšanih makroekonomskih razmer. Revizorji so zato najprej od marca do maja letos pregledali bančne bilance, preverili ustreznost razvrščanja dobrih in slabih posojil ter iz tega oblikovane oslabitve in rezervacije. Na podlagi tako prevetrene aktive bank so nato simulirali osnovni in črni scenarij, ki je precej slabši od napovedi evropske komisije.

Slovenske banke bodo, recimo, testirane pod neugodno predpostavko, da bomo letos zaznali več kot triodstotni padec BDP, kar je daleč pod uradnimi napovedmi (dvoodstotno rast). Metodologija razširi najslabši del aktive bančnih skupin na raven celotne skupine, kar lahko poslabša rezultate in generira večje potrebe po dokapitalizaciji v primeru nekaterih (tudi naših) skupin s slabimi krediti v Vzhodni Evropi in na Balkanu. Banke morajo imeti vsaj osem odstotkov najbolj kakovostnega kapitala po osnovnem in vsaj 5,5 odstotka po neugodnem scenariju.

Banke bodo pregledane po bilanci na zadnji dan prejšnjega leta – ko sta bili sicer NLB in NKBM lani že dokapitalizirani, njune terjatve pa prenesene na DUTB. Ali imajo naše banke presežek ali primanjkljaj kapitala, bomo izvedeli jutri. »Ne pričakujem, da bo potreben davkoplačevalski denar za dokapitalizacije bank, in upam, da ne bom neprijetno presenečen,« je minister za finance Dušan Mramor v sredo odgovoril na naše vprašanje v zvezi s tem. To upamo tudi mi.