Tiskane izdaje
Ljubljana – Uspešnost državnih pomoči za reševanje podjetij v težavah že leta vzbuja pomisleke, a na ministrstvu za gospodarstvo zdaj napovedujejo, da bodo te odslej bolj selektivne in učinkovite, zanje pa se bodo lahko po novem potegovale tudi zadruge.
Te spremembe naj bi prinesel prenovljeni zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah, ki je tik pred sprejetjem v državnem zboru.
Lani je po podatkih ministrstva za gospodarstvo država za reševanje družb (Polzela, Lipica Turizem in Arosa Mobilia) dodelila 600.000 evrov subvencij po načelu de minimis, Polzeli pa še 0,8 milijona evrov posojila in pol milijona evrov poroštva za prestrukturiranje. Vladna poročila o državnih pomočeh razkrivajo, da je leta 2015 država za reševanje in prestrukturiranje družb namenila 97 milijonov evrov, od tega levji delež za Cimos.
Malo preživelih
Med letoma 2004 in 2015 pa je po naših izračunih za reševanje podjetij namenila 179 milijonov evrov. Ocena sheme, ki jo je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, kaže, da se je prvo leto po pomoči v tem obdobju ohranilo 88 odstotkov družb in zaposlenih v njih. Po desetih letih pa jih je preživelo le še slabih 42 odstotkov, ki so ohranile zgolj petino zaposlenih. Zadnja takšna propadla družba je Polzela.
Infografika: Delo
Na ministrstvu pojasnjujejo, da evropske smernice državnih pomoči stremijo k dvigu učinkovitosti in povečanju dolgoročnih rezultatov teh ukrepov: »Ob sprejetju predloga zakona se pričakujejo ugodni učinki na večini ravneh. Tovrstne državne pomoči se bodo dodeljevale bolj selektivno, postopki pa bodo doslednejši glede načel in dobre prakse prestrukturiranja, ki se je v zadnjem času uveljavila v Republiki Sloveniji.«
Pomoč tudi za zadruge
Prenovljeni zakon med upravičence do tovrstne pomoči poleg gospodarskih družb uvršča tudi zadruge, pri obojih pa naj bi bila pomoč dopustna le izjemoma. Pogoji za dodelitev so, da je družba ali zadruga v težavah in ima sistemsko pomembno vlogo pri razvoju države, regije ali sektorja oziroma, povedano drugače, bi njen izstop s trga povzročil resne socialne težave ali tržno pomanjkljivost. Do tovrstne pomoči pa niso upravičene družbe s področja premogovništva in jeklarstva ter finančne institucije.
Za pomoč lahko družbe ali zadruge zaprosijo, če izguba presega polovico vpoklicanega kapitala in če te ni mogoče pokriti s prenesenimi dobički, rezervami ali prevrednotenji ali če je družba trajneje nelikvidna oziroma plačilno nesposobna. Velike družbe in zadruge pa tudi, če je razmerje med finančnimi obveznostmi in kapitalom večje od 7,5 oziroma če je razmerje med dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo in finančnimi odhodki za obresti nižje od 1.
Soudeležba prosilcev
Tako lahko omenjeni subjekti pomoč dobijo za reševanje, za pripravo programa prestrukturiranja ali za samo prestrukturiranje družbe ali zadruge. Pomoč lahko država dodeli v obliki kredita, subvencije, poroštva ali kapitalske naložbe. Pri tem pa mora prosilec zanjo zagotoviti od 25 do 50 odstotkov lastnega prispevka.
Predlog zakona tako kot pri reševanju bank uvaja tako imenovani pristop delitve bremen, kar pomeni, da morajo pred dodelitvijo pomoči svoje izgube v celoti prevzeti lastniki družb ali zadrug kot tudi imetniki podrejenih dolžniških instrumentov.
Omejitev zlorab
Do pomoči naj bi bile družbe ali zadruge upravičene enkrat na deset let. Pri tem pa morajo v času trajanja prestrukturiranja izvajati ukrepe za omejevanje izkrivljanja konkurence, kar naj bi preprečilo krepitev položaja družbe ali zadruge s tekmeci. Zakon prinaša tudi določila o delitvi dobička, nakupu delnic in drugih potezah, ki bi vodile v zlorabo državne pomoči.
Novost je tudi začasna podpora za prestrukturiranje, ki naj bi bila bolj prilagodljiva. Gre za državno likvidnostno pomoč v obliki kredita ali poroštva za kredit, ki ga vlada lahko dodeli na podlagi poenostavljenega programa.
Ekonomist dr. Matjaž Koman je za Delo pred kratkim povedal, da so družbe v težavah doslej pomoč pogosto dobile prepozno: »Podjetjem v težavah je treba pomagati takoj, ne pa z zamudo.« Pogosto se namreč zgodi, da pomoč dobijo šele, ko so povsem na robu. Tudi Koman je opozoril, da bi bilo pri teh družbah treba gledati na dolgoročno možnost njihovega preživetja.
