Študentje lahko učinkovito trejo trde podjetniške orehe

Letos sta se na povabilo študentske organizacije Management Group v projekt vključili dve podjetji, Plastika Skaza in Delo.

tor, 22.03.2016, 09:30

Ljubljana − S tujko se imenuje crowdsourcing, dogajal pa se je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Podjetjem znižuje stroške za raziskave in razvoj ter jim razširi pogled s pričakovanji javnosti, predvsem aktualnih in bodočih uporabnikov njihovih izdelkov ali storitev. »Zunanjim razvojnikom«, ki so se udeležili poslovnega izziva, torej študentom, pa zagotavlja pridobivanje in uveljavljanje praktičnih izkušenj.

Zadeva je precej preprosta in, kot je videti, učinkovita: podjetje se sreča s problemom – v kateri koli fazi procesa – in išče rešitve. Nemara najprej izčrpa interne možnosti, potem se obrne v okolje. Znano je namreč, da se največ rešitev in koristnih idej porodi v široki množici uporabnikov, v javnosti. Posebne vrste javnost je študentska populacija, ki je oborožena s teoretičnim znanjem in mladostno energijo, neposredna, neobremenjena in zazrta v prihodnost.

Takšno iskanje rešitev je podjetjem ponudila neprofitna študentska organizacija Management Group, ki deluje na ljubljanski ekonomski fakulteti. Letos je že peto leto podjetjem ponudila sodelovanje v mednarodnem projektu Business Hive. Povabila jih je, da v najkrajšem možnem času in z najnižjimi stroški pridobijo iz javnosti oziroma od končnega uporabnika dobrodošle inovativne ideje.

Kot je povedala predsednica Management Groupa Zala Mina Prinčič, so se prejšnja leta vključevala po tri podjetja, ki so iskala pomoč pri študentih, letos sta bili samo dve, Plastika Skaza in Delo. Prvo podjetje je želelo širši nabor idej in je zaposlilo kar sedem projektnih skupin, ponavadi se oblikujejo po tri. Medtem ko je prvo podjetje iskalo zamisli za razvoj novih izdelkov, je časopisna hiša hotela izvedeti, kako bi pritegnila širši krog mladih bralcev. Obe sta dobili vrsto zanimivih zamisli, in to izjemno hitro. Za organizatorja izziva je namreč pomembno, da je cikel pridobivanja idej od takrat, ko podjetje zazna problem, pa do končnega predloga čim krajši.

Po tem, ko sta podjetji predstavili svoj poslovni izziv, je organizator iz množice kandidatov iz različnih držav sestavil skupine po tri študente. Najprej so se seznanili z delovanjem podjetja in poslovnim problemom. Nato so na delavnicah dva dni pripravljali celovite, tudi finančno ovrednotene rešitve. Predstavniki naročnika so na koncu poslušali desetminutne predstavitve in jih ocenili ter na koncu izbrali zmagovalca. Kot je povedala Prinčičeva, bo letošnji Business Hive zmagovalce prvič tudi denarno nagradil.

Prejšnja leta so v projektu sodelovali na primer Medex, Žito, Illyrian Land Founds, Simobil, Dunfoss, Ekonomska fakulteta itn. Po čem so povpraševali? Iskali so nove marketinške strategije, investicijske rešitve, ideje, kako se širiti na tuje trge, kako organizirati neki dogodek, kako streti kadrovske orehe.

Na vprašanje, ali so podjetja izbrane rešitve potem tudi uporabila, Prinčičeva nima odgovora, saj organizacija ne dobi natančnih povratnih informacij. Podjetje skoraj zagotovo iz predstavitev nekaj izlušči; nemara uporabi posamezne zamisli, jih nadgradi, razvije naprej. Bistveno je, da izstopi iz običajnega načina razmišljanja; študentje so lahko dobri inovatorji, ker jih nič ne omejuje, so neobremenjeni, poleg tega tujci premorejo drugačen pogled na svet. Za podjetja pa je to tudi priložnost za iskanje bodočih perspektivnih kadrov, saj imajo dostop do podatkov o sodelujočih študentih.

Prijavi sovražni govor