Tiskane izdaje
Celje – Podjetje Scandstick je imelo v lasti že velik del kompleksa, kjer je bil včasih obrat Aera Copy, ki je tako kot Aero končal v stečaju. Scandstick je del obrata kupil od avstrijske slabe banke Heta Asset Resolution. V lasti propadlega Aera, d. d., je bil južni del kompleksa. Zanj je na dražbi prejšnji teden Scandstick ponudil največ izmed treh dražiteljev – 700.000 evrov.
Aero Copy, ki je bil v 97-odstotni lasti Aera, je v stečaju pristal julija 2015, tri mesece po uvedbi stečaja v Aeru. Aero Copy ni bil lastnik proizvodnega obrata, ampak je bil delni lastnik Aero, večji del pa je imel Aero Copy v finančnem najemu pri Heti. Ob začetku stečaja tako te nepremičnine niso pristale v stečajni masi, temveč jih je Heta sama prodajala. Kupec je bilo švedsko družinsko podjetje Scandstick, ki se med drugim ukvarja s proizvodnjo nalepk. Del objekta je prejšnji teden na tretji dražbi prodajala stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril.
Poleg Scandsticka sta bila med dražitelji tudi AC Fri-Mobil, ki že ima prostore v neposredni bližini, in samostojni podjetnik Mitja Repar. Vsi trije so že sodelovali na aprilski dražbi z zniževanjem izklicne cene. Takrat ni bil nihče od dražiteljev – vseh je bilo osem – pripravljen odšteti 393.000 evrov za del objekta z opremo. Izklicna cena na zadnji dražbi, tokrat z zviševanjem, je bila postavljena na 401.500 evrov. Scandstick je na koncu zmagal s ponudbo 700.000 evrov, davščine v to niso vštete. »Včasih se tveganje splača, drugič pač ne. Dražitelji niso vedeli, koliko sem na aprilski dražbi lahko spustila ceno, in ker se takrat niso odločili za nakup, bodo zdaj plačali 300.000 evrov več,« je dražbo komentirala Grilova.
Odvetnik in svetovalec podjetja Scandstick Primož Feguš je dejal, da ima podjetje z obratom velike načrte: »Zdaj so lastniki celotnega kompleksa, iz stečaja so kupili tudi dva stroja. Trenutno urejajo še pisarne, delati naj bi začeli že ta teden. Imajo deset zaposlenih, večinoma gre za delavce propadlega Aera.«
Posrednik za Šempeter
Nekdanji delavci Aera imajo v stečaju za dobrih 1,8 milijona evrov terjatev. Kot je dejala Grilova, je bilo prav v začetku tega meseca poplačanih 39,7 odstotka prednostnih terjatev, skupno skoraj 750.000 evrov. Da bodo razočarani delavci vendarle nekaj dobili, je bilo znano že lani, ko je Grilova prodala Aerovo hčerinsko podjetje Aero Ida avstrijski družbi Brevillier Urban & Sachs & CO KG, ki je lastnica blagovne znamke Jolly. Avstrijci so za delujoče podjetje odšteli 541.000 evrov, vanj vložili več sto tisoč evrov, letos pa intenzivno pod blagovno znamko Aero tržijo paradne tempere in vodene barvice, po novem pa tudi barvice, voščenke in svinčnike.
Manj sreče s prodajo ima Grilova pri šempetrskem obratu. Na zadnji, šesti javni dražbi septembra lani ni bilo niti enega dražitelja. Izklicna cena 4,3 milijona evrov je bila previsoka, čeprav se je že mesec dni po uvedbi stečaja obetalo, da bo lahko obrat Grilova dala v najem. Takrat je bil za najemnika izbran nemški AMC, ki je ponudil 50.000 evrov mesečne najemnine, a najemne pogodbe potem ni podpisal. Grilova se je zdaj z ločitveno upnico, Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), dogovorila, da bodo v prodajo vključili posrednika, podjetje NetBid GmbH z Dunaja.
Gre za podjetje, ki je specializirano za prodajo proizvodne opreme in nepremičnin po Evropi z organiziranimi spletnimi dražbami in zbiranjem ponudb po spletu. Stečajna masa pri tem ne bo nič oškodovana, poudarja Grilova, saj strošek za delo posrednik zaračuna izbranemu kupcu. V Sloveniji je podjetje uspešno prodajalo premoženje v stečajnih postopkih družb Alpos Šentjur, Orka in Pomurka. NetBid je opravil tudi novo cenitev nepremičnin in proizvodne opreme, saj so bila cenitvena poročila stara že tri leta.
Kot je dejala Grilova, bo predlog prodaje šempetrskega obrata sodišču posredovala še ta mesec. Načrtuje prodajo z nezavezujočim zbiranjem ponudb na štiri možne načine, in sicer za obrat v celoti (nepremičnine, oprema in blagovne znamke), za sklop vseh nepremičnin, za posamezne sklope nepremičnin glede na vrsto opreme in za blagovne znamke. Grilova je tokrat optimistična: »Kupce bo dunajsko podjetje iskalo tudi v tujini, zato bo zbiranje ponudb dalj časa objavljeno. Je pa za stroje veliko zanimanja. Do zdaj smo jih že veliko prodali, med drugim nekaj tudi Švedom, nekaj jih je odšlo na Portugalsko.«
