Talum daje prednost izdelkom z visoko dodano vrednostjo

Brez aluminija si življenje v današnjem času ne moremo več predstavljati, saj ga srečujemo na vsakem koraku. Uporablja se pri izdelavi vseh vrst transportnih sredstev, v elektroindustriji, gradbeništvu, prehranski, farmacevtski in kozmetični industriji … Gospodarska kriza je prizadela tudi industrijo aluminija; na eni strani jo stiska draga električna energija, na drugi pa nizke cene aluminija.

Pri nas imamo dve veliki podjetji v aluminijski branži, Impol in Talum. S predsednikom uprave Taluma Markom Drobničem smo se pogovarjali o razmerah v panogi in kako se jim je prilagodil Talum, o tem, kako so se preoblikovali iz proizvajalca primarnega aluminija tudi v proizvajalca končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in storitev in seveda o letošnjih in prihodnjih načrtih.

Kako se je v takšnih razmerah pozicioniral Talum?

Zaradi zunanjih dejavnikov poslovanja, ki jih navajate, smo našo strategijo usmerili v diferenciacijo in prestukturiranje tako prodaje kot proizvodnih programov s poudarkom na razvoju in inovativnosti ter s ciljem povečevanja dodane vrednosti. V zadnjih treh letih smo uspeli povečati fizični obseg prodaje za 15 odstotkov, spremeniti način prodaje in s tem povečati premije pri naših izdelkih ter za več kot 50 odstotkov povečati dodano vrednost. Vse to smo dosegli v obdobju, ko se je cena električne energije zaradi prispevkov in dajatev povečevala, borzna cena aluminija pa upadla.

Ali so kakšna znamenja sprememb trendov na trgu glede cene energije in aluminija oziroma izdelkov iz aluminija?

Da. Če govorimo o globalnih gibanjih, je treba poudariti, da je v zadnjem srednjeročnem obdobju cena aluminija odvisna od več dejavnikov, in sicer od aktivnosti trgovcev, ki imajo v lasti večje količine aluminija, skladišč, kjer aluminij skladiščijo, bank in finančnih inštitucij ter čedalje manj od realnega obsega proizvodnje in povpraševanja. V zadnjem kvartalu se poleg navedenih vplivov kaže še vpliv Kitajske, ki je sprostila izvoz aluminija, kar ima za posledico padanje cene primarnega aluminija.

Če se omejimo na Evropo, je ta v svoji težnji po reindustrializaciji sprejela več ukrepov za zaščito svoje industrije – tako metalurgije s strategijo Metallurgy Europe, kot tudi vseh energetsko intenzivnih panog. Industrijsko močne države članice so ta priporočila hitro umestila v svoj pravni red in tako so začeli v nekaterih državah že ustavljene proizvodne zmogljivosti v letih 2008 in 2009, ponovno vzpostavljati nazaj. Rast potreb po aluminiju je namreč v zadnjih dveh letih nekoliko večja od statističnega povprečja zadnjega desetletja, kar pomeni približno triodstotno letno rast porabe. Še vedno pa moramo v Evropi približno 50 odstotkov aluminija uvoziti, kar je lahko zaskrbljujoče, saj postajamo uvozno odvisni. V izogib temu je treba v Evropi zadržati zmogljivosti za proizvodnjo aluminija kot tudi celotne metalurgije za naše lastne potrebe. Sprejeti ukrepi in razbremenitve Evrope gredo v tej smeri.

Kaj pa smo glede tega naredili v Sloveniji?

V Sloveniji zadnje aktivnosti pri razbremenitvi metalurgije in energetsko intenzivne industrije prispevkov in dajatev na energijo in okolje kažejo v smeri prilagajanja poslovnega okolja za zagotavljanja konkurenčnejših pogojev, kot jih ima ta industrija zdaj. S tem počasi sledimo drugim državam EU, ki so ukrepe v smeri reindustrializacije že sprejele. Ključno je, da metalurgiji v Sloveniji, ki zagotavlja več kot 70.000 delovnih mest, ustvari 22 odstotkov BDP in 81odstotkov vseh svojih izdelkov izvozi, zagotovimo ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj. Tako veriga aluminija kot tudi ostale kovinsko predelovalne verige, ki v zelo veliki meri uresničujejo načela krožnega gospodarstva, imajo glede na globalne trende potencial za rast in razvoj.

Kako se je Talum v takšnih razmerah uspel preoblikovati iz proizvajalca primarnega aluminija tudi v proizvajalca končnih izdelkov z visoko dodano vrednostjo in storitev?

Z jasno zastavljeno strategijo prestrukturiranja ter cilji, ki smo si jih zadali. Zraven vsebinskega prestrukturiranja, ki sem ga že omenil, ter dodatnih izvedenih optimizacij ali racionalizacij, je bila ključna tudi transformacija vrednot in kulture v podjetju. Hitro prilagajanje na zahteve naših kupcev, brezpogojna kakovost izdelkov in storitev ter skupni razvoj glede na pričakovanja naših partnerjev ostajajo naše tradicionalne konkurenčne prednosti. Seveda pa brez trajnostnega razvoja in nenehnih sprememb ne gre! Spremembe tako ostajajo stalnica našega delovanja; za marsikoga motnja v vsakodnevnem procesu, sam osebno gledam na njih kot na gonilo napredka. In na koncu najpomembnejše – brez predanih in najboljših sodelavcev, kar Talumovci so, ne bi šlo.

Kaj je bilo treba narediti na področju organiziranosti, strategije poslovanja, optimizacije proizvodnih procesov in sprememb pri programih?

Ohraniti in zadržati tisto, kar je bilo dobro ter to nadgraditi in spremeniti tisto, kar glede na poslovno okolje in globalne na trende več ni dajalo ustreznih rezultatov. Pa naj si bo to glede organiziranosti, strategije, proizvodnje, programov, storitev. Vsako okolje in panoge imajo toliko specifik, da enovitega recepta ni. Brez odprtega sodelovanja z vsemi deležniki podjetja, spoštovanja in zaupanja vseh zaposlenih do zastavljenih ciljev ter veliko vztrajnosti pa korakov na poti prestrukturiranj ni mogoče delati.

Kateri so tisti izdelki in storitve, ki so omogočili takšno prestrukturiranje in kakšne deleže imajo v Talumovem prihodku?

Gre za specifične aluminijeve zlitine po zahtevah nekaterih naših kupcev, rondelice za proizvodnjo doz in tub, široka paleta ulitkov, storitve v obliki inženiringa tehnoloških rešitev z vključenim trženjem lastnega znanja ter v zadnjem obdobju designerski izdelki. Na navedenih programih dosegamo nadpovprečno visoko dodano vrednost na zaposlenega. Navedeni programi in storitve predstavljajo 40 odstotkov skupnih prihodkov iz prodaje, medtem ko smo bil še v poznih devetdesetih letih več kot 90- odstotno odvisni od enostavnih produktov, kjer je edino osnovo za njihovo proizvodnjo predstavljal elektrolizni aluminij. Zdaj skoraj 50 odstotkov potreb po aluminiju zapolnimo z raznimi vrstami kupljenega in zbranega ter recikliranega aluminija.

Kakšen delež predstavlja izvoz, kateri tuji trgi so za Talum najpomembnejši in kateri izvozni izdelki prevladujejo?

Izvozimo 85 odstotkov naših izdelkov, pretežno v Evropo. Posamezne izdelke in storitve pa tržimo tudi globalno. Noben program ali storitev ni vezan zgolj na domači trg.

Kakšni so letošnji proizvodni in poslovni načrti?

Fizični obseg prodaje želimo glede na lanskega povečati za tri odstotke. Realizacija prvega kvartala kaže, da temu cilju sledimo. Ob povečanih prihodkih bomo povečali tudi dodano vrednost in donosnost. Ocenjujem, da bomo zaradi vseh izvedenih notranjih ukrepov, aktivnosti na trgu, ob nadaljnjem uresničevanju strategije prestrukturiranja ter prilagoditvi pogojev poslovanja za metalurško in energetsko intenzivno panogo letos dosegli pozitivni poslovni izid.

Kot velik porabnik električne energije, kakšen je Talumov odnos do učinkovite rabe energije?

Energetska učinkovitost je samoumevna. Pri elektroliznem postopku za proizvodnjo aluminija, ki je v naših proizvodnih procesih energetsko najintenzivnejši, smo po tokovnem izkoristku prvi najučinkovitejši na svetu, po porabi električne energije na tono proizvedenega aluminija pa drugi. Najbrž vsem dovolj nazoren dokaz, kakšen je naš odnos do učinkovite rabe energije.

Kako je z inovacijami v Talumu?

Inovativnost , ki jo povezujemo s kreativnostjo, ustvarjalnostjo in podjetnostjo, je ena izmed ključnih vrednot v podjetju in hkrati rdeča nit strategije prestrukturiranja. Število koristnih predlogov, inovacij in podjetniških idej se iz leta v leto povečuje. Dokler ne bomo dosegli, da vsak zaposleni poda vsaj en koristni ali inovativni predlog, sam ne bom zadovoljen. Zdaj smo pri 0,7 predloga na zaposlenega, kar je za panogo, v kateri delujemo in za 1200 zaposlenih, vseeno že kar visok cilj. Iz zgolj kvantitete predlogov smo prešli tudi v njihovo kvaliteto, več kot 90 odstotkov predlogov se tudi izvede v praksi. S projektom 'Upam si' vzpodbujamo zaposlene k ustvarjalnosti in podjetnosti, na vsakoletnem Dnevu inovativnosti izpostavimo vse, ki so se pri tem angažirali ter izberemo najbolj inovativne posameznike. Inovativnost kot pomembno vrednoto skupine Talum prenašamo tudi že med dijake in študente, naše štipendiste.

Kakšna je vloga nove družbe Kreal (Kreativni aluminij) pri načrtovanju izdelkov z višjo oziroma visoko dodano vrednostjo? Za kakšne izdelke gre, kako se uveljavljajo na trgu in katerim trgom so namenjeni?

Družbe Kreativni aluminij je najmlajša družba skupine Talum, v kateri razvijamo programe, ki so nastali iz podjetniških idej naših zaposlenih ali pa so projekti partnerskih povezovanj. V družbi zdaj tržimo izdelke treh blagovnih znamk. Prva je Outdoor Extreme, kjer gre za zunanje pohištvo v kombinaciji aluminija in usnja, ki smo ga razvili skupaj s sosedskim podjetjem Boxmark. Druga je Talumen, kjer smo skupaj s podjetjem Vip-Virant razvili alu-led zunanjo razsvetljavo. Tretja je Kreal, pod okriljem katere smo razvili urbano opremo in koncepte za različne družabne prostore. Kreativni aluminij je torej družba in hkrati zgodba, ki v svoje produkte vključuje izkušnje, znanja in razvoj v skupini Talum ter vse prednosti in lepoto aluminija. Z izdelki smo iz faz koncipiranja, razvoja in prototipov prešli v fazo maloserijske proizvodnje. Za letos načrtujemo pol milijona evrov prihodkov iz prodaje vseh teh izdelkov, ki smo jih začeli tržiti globalno.