Božena Križnik, gospodarstvo
Ljubljana – Slovenska javnost že nekaj let z zanimanjem sledi nanizanki o prodaji lastniških deležev v Mercatorju, v ozadju pa ostaja dogajanje znotraj skupine. Eden od premikov, ki so za razvoj skupine strateško pomembne, je nedavna osamosvojitev Mercatorjeve tehnične trgovine. Božena Križnik
Ideja o samostojnem podjetju je zapisana v strateškem načrtu skupine, novembra lani pa so registrirali podjetje M – Tehnika s 25.000 evri ustanovnega kapitala. Prvega januarja letos so opravili prenos dejavnosti in zaposlenih v Sloveniji na novo podjetje, 27. januarja pa je Mercator hčerinsko družbo že dokapitaliziral. O razlogih za to, tržnem položaju in načrtih M – Tehnike smo se pogovarjali s članico njene uprave, Sašo Grm.
V Mercatorju je tehnična trgovina že sedem let organizirana kot izvršno področje. Navzven je delovala kot dokaj samostojen ponudnik, navznoter pa je bila močno vpeta v poslovni sistem. Ta se je posvečal predvsem osnovni dejavnosti, trgovini z živili in izdelki za vsakdanjo rabo. Za tehnično trgovino se po besedah Grmove nekaj časa ni točno vedelo, kaj bi z njo, a je dokazala, da je enakovreden konkurent drugim na trgu. In medtem ko je za širitev živilske trgovine začelo zmanjkovati prostora na trgu, so se na tehničnem delu še kazale priložnosti. Zato so sklenili ustanoviti posebno podjetje, ki se bo ukvarjalo samo s procesi in ponudbo tehnike.
Z novimi magneti
Prav zaradi relativno samostojnega delovanja Mercatorjeve tehnične trgovine (v Sloveniji ima 93 maloprodajnih enot, na Hrvaškem 12, v Srbiji pa 11), in ker ostaja pod isto blagovno znamko, potrošniki novosti navzven ne bodo takoj zaznali. Opazili jih bodo šele čez čas, ko se bo prenovila trgovska ponudba. Saša Grm: »Opravili smo temeljito analizo trga, raziskali, kakšni so naši potenciali in nabavni viri. Ugotovili smo, da kriza ne bo kratkega diha, ampak bo trajala kar nekaj let. Zato bomo ponudbo prilagodili zmanjšani kupni moči. Dodajali bomo blagovne skupine, ki jim bomo rekli magneti ali top ponudba, z nekoliko nižjo ceno, optimirali bomo vse procese od nabave do prodaje, investicije, odpravili pomanjkljivosti, vse s ciljem, da bo podjetje preživelo, cene pa bodo lahko nižje, kot so zdaj.«
Krepili bodo blagovne skupine, pri katerih so že ali si obetajo biti prvi na trgu, v blagovnih skupinah, kjer so slabše zastopani, pa se bodo usmerili v bolj masovno ponudbo po nižji ceni. Po besedah Grmove ima M – Tehnika primat na trgu v beli tehniki in malih gospodinjskih aparatih; tu bodo imeli v ponudbi vse cenovne razrede, od najnižjega do najvišjega. Drugi po velikosti (za Lesnino) so pri prodaji pohištva, močni so pri avdio- in videotehniki ter računalništvu, pa tudi pri gradbenih materialih in vrtnem programu. M – Tehnika je pravzaprav na slovenskem trgu po strukturi ponudbe primerljiva samo z Merkurjem (pokriva 95 odstotkov asortimena), sicer pa so tekmeci specialisti na posameznih področjih (prodajalci pohištva, gradbenega materiala, zabavne elektronike...).
Majhno je prednost
Mercator je med konkurenti unikaten po svojih prodajnih formatih. Medtem ko je konkurenca zapirala male trgovine in gradila velike trgovske centre, je Mercator ostal pri malih formatih. »Ponujamo v resnici vse, od A do Ž, od žeblja do skodelice, opeke in semena za vrt,« je dejala Grmova. »Naše trgovine so majhne in na začetku smo to videli kot slabost, pozneje pa se je izkazalo, da je naša prednost. Naše trgovine so razdrobljene, merijo od 150 do 5000 kvadratnih metrov, so na obrobjih mest, na ruralnih območjih. A tam prodaja ni toliko padla kot v velikih centrih in prav zato smo v krizi delali bolje od konkurence. Ne nazadnje tudi cene bencina rastejo, ljudje gredo radi v sosednjo trgovino. Male enote bomo ohranili, dodali pa jim bomo večje, za masovnejšo prodajo. Tako bomo v Mariboru v kratkem odprli center z 9000 kvadratnimi metri, kakršne imajo konkurenti, za zdaj pa je črnuška tehnična trgovina z 2900 kvadratnimi metri največja.« Nove zmogljivosti bodo poiskali tudi med Mercatorjevimi nepremičninami in jih najeli, širili pa se bodo tudi s prevzemi. O možnih tarčah Grmova noče govoriti.
Potrdi pa, da v Mercatorju še vedno obžalujejo, da pred leti ni bilo združitve z Merkurjem. Ideje o tem še niso povsem zavrgli. Zdaj se sicer ne dogaja nič konkretnega v tej smeri, žogica je pri bankah, ki so največje lastnice obeh družb, meni sogovornica. Sicer je Merkur v procesu sanacije po prisilni poravnavi in ni zagotovil, da mu bo uspelo do konca poplačati upnike. Grmova je do tega skeptična. Konkurent mora z le za približno petino večjim mesečnim denarnim tokom kot ga ima Mercatorjeva tehnika vračati zelo velika posojila. »Če primerjamo te številke, se račun skoraj ne more iziti,« meni sogovornica.
Utečena ekipa
Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da osamosvojitev Mercatorjeve tehnične trgovine sovpada s prihodom zanimive nove ekipe. Zaposlili so štiri nekdanje merkurjevce, »da bi okrepili področja, ki v Mercatorjevi tehnični trgovini doslej niso bila pokrita«: Goran Čelesnik, eden glavnih akterjev Merkurjevega menedžerskega prevzema, nato prvi mož Slovenijalesa, zdaj je predsednik uprave M – Tehnike; isto pot sta ubrala Slavko Očko, zdaj izvršni direktor logistike, in Ludvik Saje, zdaj direktor upravljanja in razvoja prodajnega prostora, iz Big Banga pa izhaja sedanja direktorica marketinga Viktorija Kovač. Njihova prednost je, da dobro poznajo ne le svoja področja, ampak tudi konkurenco. Ali je potemtakem mogoča tarča torej tudi Slovenijales? Grmova je to zanikala, češ da je bil Slovenijales v igri pred leti, ko je bila za Mercator zanimiva pohištvena blagovnica za Bežigradom.