Tokrat namesto posamezne delnice predstavljamo tip sklada s kratico ETF (ang. exchange-traded fund), s katerim se trguje enako kakor z delnicami. ETF je tako sklad, ki sledi določenemu indeksu, ki lahko vsebuje delnice podjetij, obveznice, surovine, valute ali kateri drugi finančni instrument. Delničarji nimajo neposrednega lastništva nad sredstvi v ETF skladu.
ETF skladi se od vzajemnih skladov razlikujejo predvsem po tem, da jih zaradi pasivne strategije investiranja bremenijo nižji stroški upravljanja in so tako tudi provizije pri ETF skladih mnogo nižje kot pri vzajemnih skladih, ob nemalokrat višjih donosih. ETF skladi so ponavadi tudi bolj likvidni od vzajemnih skladov.
Eden izmed zanimivejših ETF skladov v letošnjem letu je sklad, ki sledi indeksu S&P North American Technology-Software Index. Ta ETF trguje pod trgovalno kratico IGV in ponuja investicijsko izpostavljenost sektorjem programske opreme, IT storitev in internetnih storitev na področju Severne Amerike. Računano na dan 23. novembra 2017 je mesečni donos ETF IGV znašal 45,96 odstotka v letošnjem letu, medtem ko stroški sklada na letni ravni znašajo 0,48 odstotka. Sredstva sklada so razpršena med 58 podjetij.
Delež prvih desetih zavzema 61,2 odstotka celotnega sklada. Med drugim vključuje podjetja kot so Adobe Systems, Microsoft Corporation, Salesforce in Oracle Corporation (deleži 9,32, 8,86, 8,75 in 7,44 odstotka). Poleg velikih podjetij z ogromno tržno kapitalizacijo sklad primarno vlaga tudi v podjetja s srednjo tržno kapitalizacijo, ki so potencialno visokorastoča podjetja.
Potencialni viri rasti prihodkov: storitve strojnega učenja in umetne inteligence
Tržne cenitve omenjenih podjetij so sicer zelo visoke (P/E kazalnik ETF IGV je 43,55), zaradi česar lahko pride do korekcije, če se dosedanje rasti prihodkov tehnoloških podjetij ne bodo nadaljevale. Potencialni viri rasti prihodkov podjetij iz omenjenih sektorjev, na katere bi lahko računali v prihodnosti, ležijo predvsem v storitvah spletne varnosti, računalništva v oblaku in razvoja programske opreme za namene zahtevnejše statistične obdelave različnih tipov podatkov, torej storitve strojnega učenja in umetne inteligence.
Tradicionalna podjetja iz mnogih dejavnosti so začela naslavljati stranke in ponujati svoje storitve preko spleta in se tako bolj izpostavila tveganju spletnih vdorov. Ob obsežni medijski odmevnosti v posameznih primerih nekaterim ne preostane nič drugega kakor kupovati ne ravno poceni storitve spletne zaščite.
Pri podjetjih, kot sta Salesforce in Microsoft, lahko tradicionalna podjetja in ostale organizacije naročijo storitve, zasnovane na računalništvu v oblaku, ki omogočajo dostop do večjih računskih zmogljivosti, možnosti shranjevanja podatkov in analitike.
Na podlagi teh zmožnosti si lahko tradicionalna podjetja ustvarjajo nove poslovne modele, optimizirajo svoje notranje procese in bolj učinkovito plasirajo svoje produkte na trg ter si tako povečajo dobičkonosnost in tako zadržijo nujno potrebno konkurenčno prednost za preživetje. Microsoft na svoji spletni strani trdi, da poleg vlad kar 90 odstotkov podjetij z lestvice največjih globalnih podjetij Fortune 500 uporablja njihove storitve v oblaku.
Poleg dejstva, da so cene podjetij v skladu ETF IGV že na visokih nivojih, je investicija v ta ETF smiselna le kot dolgoročna naložba. Ne smemo namreč prezreti mnogih potencialnih tržnih, makroekonomskih in drugih specifičnih tveganj podjetij samih, ki lahko vplivajo na donosnost sklada v krajšem časovnem obdobju.