Tiskane izdaje
Poročali smo, da IBM razmišlja o odprtju evropskega klicnega centra za tehnično podporo, kjer bi delo lahko dobilo 200 ali več ljudi, v Mariboru. A neuradno je slišati, da se je IBM odločil, da center postavi na Hrvaškem. V IBM ne želijo komentirati. Slovenska vlada pa si še vedno prizadeva prepričati japonsko Yaskawo, da v Sloveniji odpre novo tovarno robotov. A za investicijo in 200 delovnih mest se potegujejo tudi Slovaška, Češka in Poljska.
Slovenija je pri privabljanju tujih neposrednih investicij v tekmi z drugimi državami, predvsem z višegrajsko četverico Slovaško, Češko, Poljsko in Madžarsko. A Slovenija privabi manj tujih investicij kot konkurenčne države, opozarja István P. Székely iz evropske komisije.
Slovenski adut so delovni in izobraženi ljudje
Največja investitorji v Sloveniji so avstrijska podjetja. Predstavništvo avstrijskega gospodarstva v Sloveniji Advantage Austria je lani med avstrijskimi investitorji opravilo anketo, s katero so ugotovili, da večina investitorjev še vedno meni, da je stopnja atraktivnosti Slovenije za tuje neposredne investicije nizka ali zelo nizka, 40 odstotkov, da je povprečna, štirje odstotki pa menijo, da visoka.
Njihovi odgovori kažejo, da so v Sloveniji najmanj zadovoljni z davčno obremenitvijo plač, togostojo delovne zakonodaje, bojem proti kriminalu in korupciji ter učinkovitostjo javne uprave. Po drugi strani pa so pohvalili izobrazbo, kakovost, motivacijo in razpoložljivost delovne sile ter davčno obremenitev podjetij.
Direktor Advantage Austria Ljubljana Peter Hasslacher pojasnjuje, da so letos različna avstrijska podjetja izrazila konkretno zanimanje za ustanovitev novega podjetja v Sloveniji: »Avstrijska podjetja pritegne predvsem nadpovprečna gospodarska rast. Ta je v Sloveniji višja kot v Avstriji in v drugih državah regije. Avstrijska podjetja pa vsekakor pritegne tudi neposredna bližina trga, stabilna politična situacija in kakovostna delovna sila.« Po njegovem mnenju velja, da je Slovenija za avstrijska podjetja predvsem po zaslugi ugodne lege regionalni hub, saj veliko avstrijskih podjetij iz Slovenije vodi ostale trge v regiji.
Med največjimi investitorji v Sloveniji so tudi nemška podjetja. Med njimi sta Fraport, kupec Aerodrom Ljubljana, in kupec Letrike Mahle. Družba Weidmüller pa je skupaj z družbo Iskra Zaščite v Sloveniji odprlo joint-venture podjetje Weidmüller IZ v Logatcu. »Prednosti Slovenije za nemške investitorje se v Sloveniji ne omenja pogosto, a kljub temu nemška podjetja prihajajo v Slovenijo in so tu tudi pripravljena investirati. Med prednosti zagotovo lahko štejemo kakovostno, zelo produktivno in dobro izobraženo delovno silo pri tem mislimo tako na nižje, kot tudi na višje izobražene kadre. Nemška podjetja zelo pozitivno sprejemajo tudi oprostitev plačila davka za investicije ter investicije v raziskave in razvoj. Prav zato ima velika večina tujih proizvodnih podjetij v Sloveniji raziskovalne in inovacijske centre. Podjetja z nemškim kapitalom izkazujejo zadovoljstvo tudi z lokalnimi dobavitelji, ki na njihov račun pridobivajo nove posle,« so pojasnili Slovensko-nemški gospodarski zbornici.
Slabosti obremenitev stroškov dela in birokracija
Direktor centra konkurenčnosti pri švicarskem IMD Arturo Bris je ob obisku Slovenije odgovoril na vprašanje o prednostih Slovenije s svojo izkušnjo. Iz brniškega letališča se je odpeljal s taksijem. A ko je ugotovil, da nima gotovine, je voznika prosil, naj ustavi na bankomatu. A to ni bilo potrebno, saj je lahko plačal s kartico. Z voznikom se je pogovarjal v angleščini. To v Madridu, iz kjer Bris prihaja, ne bi bilo mogoče. Ker se je Brisu mudilo, da bi si ogledal nogometno tekmo, mu je taksist povedal, da se lahko takoj poveže z brezžičnim internetom. To anekdoto povzema izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc in dodaja: »Imamo prednosti, ki jih morda sploh ne vidimo. A težave imamo z nekaterimi osnovnimi pogoji.«
Po njenih besedah ima Slovenija zelo ugodno obdavčitev dobička, a je davčna obremenitev bolje plačanih visoko izobraženih popolnoma nekonkurenčna. Podobno opozarjajo v Leku: »Prevelika obremenitev stroškov dela v Sloveniji resno ogroža našo konkurenčnost znotraj skupine Sandoz oziroma Novartis. Danes je strošek dela v Sloveniji med najvišjimi ne le med primerljivimi državami, ampak nasploh. V Leku to zelo občutimo, saj imamo kot globalna družba, ki deluje v 160 državah sveta, neposredne primerjave. Ker za nove projekte in naložbe notranje »tekmujemo« z drugimi lokacijami v Sandozu, vidimo, da s tako visoko obremenitvijo dela postajamo vse manj konkurenčni.« V Leku pravijo, da zaradi nekonkurenčnosti že izgubljajo projekte, ki so povezani z manj zahtevnimi tehnologijami in izdelki, katere lahko uspešno obvladujejo tudi v stroškovno ugodnejših okoljih, kot so Turčija, Poljska, Rusija, Bangladeš in Indonezija. »Da se naš lastnik Novartis še vedno kljub nekonkurenčnim razmeram na podroèju davčne obremenitvedela in neprožnemu trgu delovne sile odloča za nadaljnjo rast števila zaposlenih, je predvsem zasluga izjemnega znanja in izkušenj naših zaposlenih,« dodajajo.
Sonja Šmuc med ključnimi težavami Slovenije izpostavlja tudi dolge administrativne postopke: »V Avstriji lahko podjetje v največ dveh tednih dobi vsa potrebna dovoljenja za investicijo, pri nas pa še v pol leta odgovora ne dobijo. Zato investitorji ne morej zaupati okolju, ki se počasi odziva na njihove potrebe. Javni sektor, vključno z občinami, je prerigiden. Obstajajo pa tudi izjeme.« Zakonodaja se hitro spreminja in postaja vse bolj zapletena, postopki rešitve gospodarskih sporov pa so dolgi.
Poleg visoke obdavčitve dela in birokracije Sonja Šmuc na vprašanje, zakaj nekatera podjetja odhajajo iz Slovenije, med drugim tudi v druge države nekdanje Jugoslavije, še izpostavlja: »Zunanja politika ni uspela ohraniti pozicije kot povezovalca jugovzhodnega prostora. Z našo odločitvijo, da se čim bolj ločimo od Balkana smo izgubljali konkurenčno prednost poznavalcev tega prostora in huba za jugovzhodno Evropo.«
