Telekom za zdaj ne bo šel v tožbo proti nekdanji upravi

Na današnji skupščini je potekala vroča izmenjava pogledov nekdanje uprave in revizijske hiše Deloitte.

Objavljeno
07. marec 2012 12.28
Posodobljeno
07. marec 2012 12.45
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana – Delničarji Telekoma Slovenije so se po burni razpravi seznanili s posebnim revizijskim poročilom Deloitte revizije o poslovanju družbe, odvetniška pisarna Ilič – kot najcenejšo so jo v Kadu izbrali med tremi – pa bo v naslednjih šestih mesecih preverila, ali bi bila vložitev odškodninskih tožb pravno utemeljena.

Direktor Deloitte revizije Yuri Sidorovich je pojasnil, da so (21,5 milijonsko) škodo izračunali na podlagi predpostavk in da so se nadzorniki po njegovem mnenju še premalo vtikali v njihovo delo. Sicer pa Sidorovich trdno stoji za poročilom, vse očitke zavrača, odškodninske odgovornosti pa jim ni moč naprtiti, saj so »podali svoje pošteno neodvisno mnenje«. (Rajko Stankovič iz DMD je opozoril, da bi lahko prevzeli pri napačnih ocenah vsaj moralno odgovornost.)

Člani bivše uprave na čelu s predsednikom Bojanom Dremljem so v obsežnih ugovorih, odgovorih in komentarju vse očitke argumentirano zavrnili. Posebno revizijo je naročila skupščina delničarjev, poročilo pa je Deloitte predhodno obravnaval samo z aktualnim nadzornim svetom, ki je v dveh petinah preiskovanega časa tudi sam preiskovanec. Če bi domnevni osnutek poročila pokazali tudi drugim, »bi si lahko prihranili to sramoto«, tako pa poročilo ne more biti neodvisno.

Takšne in drugačne revizije po besedah Andraža Grahka iz KD skladov, pri oceni pa se mu je pridružil tudi Kristjan Verbič, VZMD, dokazujejo ničelno, katastrofalno zaupanje v korporativno vodenje.

Po skupščini je Bojan Dremelj povedal, da so zanesljivo naredili tudi kakšno napako, saj teh ne dela samo tisti, ki nič ne dela, a je prepričan, da z delom niso povzročili škode. Že v razpravi delničarjev pa je napovedal, da bo bivša uprava prevzela objektivno odgovornost tudi v primeru, če je prišlo do kakšne napake pri referentih. Očitke o nepravilnostih pri naročilih je zavrnil, res pa v primeru, ko je delo opravila kakšna hčerinska družba, seveda niso iskali niti dveh ponudb, saj je ves denar ostal v hiši. Kako bi pa izgledalo, če bi delo dali Simobilu in ne Mobitelu?

Vrednost delnice Telekoma Slovenije se je po Dremljevih besedah gibala podobno kot indeks SBI, v času nameravane in nato preklicane prodaje pa so bile razmere seveda specifične. Širitev je bila dobra poteza, ki so jo ob zavedanju, da doma rast ni več možna, ves čas načrtovali. Na Kosovu posel raste, Dremelj je prepričan, da bi bilo tako tudi v Makedoniji, kjer so leta 2009 prevzeli drugega največjega mobilnega operaterja. Kaj pa se je zgodilo po njegovem odhodu, da je padel na tretje mesto, pa ne ve.

Tožba v primeru makedonskega Onneta se nanaša na čas, ko ne on ne člani njegove uprave niso bili zadolženi za ta projekt in ni bil predsednik uprave TS. Največ bi morda lahko vedel takratni direktor Siola Tomaž Berginc. Slednji, sedanji predsednik NS TS je pojasnil, da je bil res zadolžen za ta projekt, a da revizorji nanj nimajo pripomb.

Predsednik sedanje uprave Ivica Kranjčević je vesel sklepa delničarjev, ki ni nezaupnica delu sedanje uprave, saj je revizija končno pregledovala tudi njihovo delo. O stroških ni želel govoriti, saj uprava ni sprožila revizije, se pa o njej tudi ne sme opredeljevati. Kranjčeviću ni ljubo, da se o tem toliko govori, da se uprava ukvarja s preteklostjo namesto s prihodnostjo. Tudi Tomaž Berginc revizijskega poročila ni želel soditi, nadzorniki so dali le svoje pripombe. Priznava pa, da se družbi s tovrstnimi razpravami in posebnimi novinarskimi konferencami v javnosti dela škoda.