Telekom izziva s predlogom nizke dividende

Sod ni razkril niti, kolikšen je bil pri prvem preverjanju interes za nakup Telekoma Slovenije.

Objavljeno
24. april 2014 17.18
Posodobljeno
25. april 2014 06.00
Telekom
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana – Poslovodstvo in nadzorniki Telekoma Slovenije so po štirinajstdnevnem premisleku odločili, da ne bodo upoštevali napotka države, naj razdelijo čim večji del bilančnega dobička (v višini 65 milijonov evrov). Predlagajo namreč delitev le tretjine te vsote, 21.663.241,74 evra. Po tem predlogu bo bruto dividenda za delnico 3,33 evra.

Nižja je bila Telekomova dividenda s tremi evri leta 2010, s 3,40 evra pa podobna leta 2011. Čisti dobiček Telekoma Slovenije je bil lani po včeraj objavljenem letnem poročilu 51,1 milijona evrov, iz prejšnjih let je bilo prenesenega v bilančni dobiček 25,8 milijona evrov in v rezerve odnesenega 11,9 milijona evrov. Realno je mogoče pričakovati, da bo država, ne glede na to, ali bo slučajno dobila glasovalne pravice ali ne, na delničarski skupščini 30. maja predlagala delitev vsega bilančnega dobička, kar bi pomenilo desetevrsko dividendo. Lani so bile v dveh delih izplačane dividende, tudi brez glasov države, 12 evrov.

Skupina Telekom Slovenije (poleg samega TS še druge družbe v Sloveniji, na Balkanu in Gibraltarju) je lani ustvarila 799 milijonov evrov poslovnih prihodkov, dobiček iz poslovanja je dosegel skoraj 72 milijonov evrov, čisti dobiček skupine pa je dosegel 52,6 milijona evrov. Neto finančni dolg skupine je na lansko silvestrovo znašal 341,5 milijona evrov.

Privatizacija

V sredo popoldne je Citigroup, finančni svetovalec pri prodaji Telekoma Slovenije, zaključil zbiranje izjav o interesu za nakup tričetrtinskega deleža TS, katerega tržna kapitalizacija je te dni nekaj nad 900 milijoni evrov. Kakšen je bil interes, bodo v Slovenski odškodninski družbi, ki v imenu države vodi postopek prodaje, morda povedali v petek. Tako je samo moč ugibati, da se za TS poleg nemškega telekoma verjetno zanimajo še kateri bolj eksotični, (ne pa avstrijski, katerega 26,8-odstotni mehiški lastnik Carlos Slim oziroma njegovo podjetje America Movil je napovedal, da hoče odkupiti preostale deleže družbe, razen 28,4-odstotnega državnega, za dividendo pa bo prek družbe Carso Telecom ponudil 7,15 evra za delnico.)

Ker ne gre za velik denar – verjetno tam okrog dobre milijarde evrov, potem ko bo treba odkupiti deleže še od manjšinskih delničarjev, so se na seznam kupcev verjetno postavile še različne finančne družbe. Seveda pa pri sedanjih izjavah o interesu ni še prav nič odločenega. Citigrup in Sod bosta v nadaljevanju namreč med prijavljenimi izbrala tiste, ki bodo ob podpisu primernih varnostnih pogodb lahko pregledali Telekom in prodajne pogoje; sledile bodo nezavezujoče, nato zavezujoče pogodbe itn.

Na ceno Telekoma bodo poleg poslovanja, zadolženosti ter višine dividende vplivali tudi odškodninski zahtevki. Proti skupini je bilo ob koncu lanskega leta vloženih 60 tožb, skupna višina pa se je od leta 2012 s 614 milijonov znižala na 585 milijonov evrov. Uprave družb skupine na podlagi pravnih mnenj ocenjujejo, da bo znesek teh obveznosti znašal manj kot 23 milijonov evrov. Proti samemu Telekomu Slovenije je vloženih 41 odškodninskih tožb, poslovodstvo pa je ocenilo, da bodo oblikovane rezervacije iz tožb in postopkov pred AVK v višini 21,6 milijona evrov zadostovale.

Delavska direktorica

Potem ko je bil 22. aprila konstituiran nov Svet delavcev Telekoma Slovenije, ima od sredine seje nadzornega sveta  Telekom Slovenije tudi novo članico uprave, delavsko direktorico Vesno Lednik, ki je v 22-letnem delovnem stažu zadnjih 15 let na vodstvenih delovnih mestih v družbi, najprej v Mobitelu, po zlitju s Telekomom pa je bila v zadnjem obdobju koordinatorica v službi za naročniška razmerja. Od vsega začetka je bila aktivna v svetu delavcev, ki ga je v Mobitelu tudi vodila.

Tako se je končal kar nekajmesečni boj za to direktorsko mesto, na katerega je poleg prejšnje direktorice Darje Senica računal tudi Milan Richter, ki je zato na prejšnji seji NS TS odstopil z mesta člana nadzornega sveta. Na sredini seji pa je odstopil še Martin Gorišek, tako da zaposlene v tem organu trenutno zastopa samo Dean Žigon. Svet delavcev bo razpis za manjkajoče predstavnike zaposlenih v nadzornem svetu pripravil predvidoma na današnji seji (25. aprila) in jih potem izbral v zakonsko določenem roku.

Plače

V Skupini TS je bilo ob koncu lanskega leta 4586 zaposlenih, od tega v Sloveniji 3571 in od tega v Telekomu Slovenije 2887, od teh večina, 96,4 odstotka, za nedoločen čas. Ob napovedanem rezanju stroškov bodo prišle na vrsto tudi kar lepe plače. Tudi direktorske? To je pač odvisno od lastnika. Predsednik uprave Rudolf Skobe je lani skupaj prejel skoraj 170 tisočakov, preostali člani uprave pa nekaj tisoč več (Zoran Janko) ali manj. Darja Senica je prejela 164.500 evrov. Borut Jamnik je za osemmesečno predsedovanje NS TS od 1. maja prejel 21.135 evrov, notranja člana, ki sta odstopila, pa za dvanajstmesečno delo 24.600 oziroma 20.158 evrov. Zato pač ni presenetljiv notranji boj zaposlenih za funkcije.