Tiskane izdaje
Ljubljana – Roki za posamezna opravila v postopku prodaje Telekoma Slovenije (TS) se prestavljajo iz meseca v mesec. Dosedanji neuradni konec marca je zdaj, spet neuradno, april. V Slovenskem državnem holdingu v interesu prodajnega postopka niti časovnice ne razkrivajo več.
Nazaj v prihodnost
V pripravljanju nove strategije upravljanja državnih deležev in klasifikacije naložb ter ob močnih civilnih gibanjih za in proti privatizaciji Telekoma Slovenije se med vsebinskimi kriteriji za strateške naložbe, kjer naj bi država ohranila več kot polovični delež, navajata tudi javna služba nacionalnega letalskega prevoznika in omrežna infrastruktura ključnih elektronskih komunikacij. Ima vlada pri tem v mislih Adrio Airways in Telekom Slovenije?
In smo spet tam kot spomladi 2008, ko je prva Janševa vlada pred volitvami – izpostavljala pa se je predvsem koalicijska SLS, a tudi opozicijska Pahorjeva SD ni bila daleč, zadovoljni pa so bili skoraj vsi – s pojasnilom, da ponudbi nista bili primerni, ustavila postopek. Obrazložitev je bila, da je cena kar primerna, drugi pogoji pa ne.
Telekom Slovenije je bil od leta 1999 že nekajkrat naprodaj, vsi modeli pa so predvidevali, da država v operaterju, ki je bil do začetka tretjega tisočletja tudi formalno monopolist, obdrži kontrolni delež. V nekaterih modelih je bilo zapisano, da novi lastnik ne more biti hčerinsko podjetje drugega telekoma, pripravljavci pa so imeli v mislih nemški telekom in njegove hčerinske družbe (Deutsche Telekom je lastnik slovaškega, hrvaškega in madžarskega telekoma, ki ima v lasti makedonskega in črnogorskega). Tudi v doslej najbolj resni prodajni akciji, ki je bila marca 2008 zaključena brez izbora strateškega partnerja, bi država obdržala kontrolno četrtino delnic. V tem poskusu privatizacije TS so leta 2007 zavezujoče ponudbe dali Deutche Telekom, ki je nastopal prek Magyar Telekoma in se je umaknil že pred koncem pogajanj, islandski Skipti in britansko-angleško-nemška združba Bain & Axos & BT. Ob ponudbi 400 evrov za delnico bi država za pol Telekoma dobila 1,28 milijarde evrov.
Cokla iz preteklosti
Današnja tržna vrednost celotnega TS je okrog milijarde evrov, državni delež približno tričetrt milijarde. Borzni tečaj delnice je trenutno 145 evrov. Pri prodajni vrednosti TS so posebne vrste cokla vedno odškodninske tožbe. Lanska božična poravnava s Simobilom je odškodninske zahtevke prepolovila in hkrati Telekomov dobiček zbila praktično na ničlo.
Skupina TS je imela lani ob 756,5 milijona evrov čistih prihodkov vsega 1,6 milijona čistega dobička, brez izrednih dogodkov pa bi se številka po navedbah poslovodstva ustavila pri 64 milijonih evrov. Približno tak dobiček planirajo tudi za letos.
Prepolovljeni odškodninski zahtevki so konec lanskega leta znašali okrog četrtine milijarde evrov. V tej številki je enkrat že sodno zavrnjeni 130-milijonski odškodninski zahtevek T-2, ki ga podjetje poskuša obnoviti. Tušmobil toži Telekom v dveh postopkih za okoli 114 milijonov evrov, Sky net, ki je za Mobitel gradil bazne postaje, ima odprti dve tožbi nad sedmimi milijoni. Akton pa v treh postopkih zahteva za dobrih 13 milijonov evrov.
