Telekom z višjimi prihodki in nižjim dobičkom

Ob izplačilu visoke dividende se bo moral TS za plačilo frekvenc v mobilni telefoniji dolgoročno zadolžiti.

Objavljeno
22. maj 2014 10.20
Posodobljeno
22. maj 2014 10.30
uho*Telekom Slovenije - NK
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo

Ljubljana – V kriznem evropskem makroekonomskem okolju se Skupina Telekoma Slovenije (STS) po besedah predsednika uprave TS Rudolfa Skobeta kar dobro znajde. S 193,9 milijona evrov poslovnih prihodkov oziroma z dvoodstotnim povečanjem glede na lansko prvo četrtletje je tako po njegovih besedah po organski rasti med najboljšimi na stari celini. Čisti poslovni izid, beri dobiček, je bil 12,2 milijona evrov, lani v prvem četrtletju okroglih 15 milijonov evrov, 19 odstotkov višji.

Brez žledoloma, ki je močno vplival na rezultat, bi bil ta še boljši, pa čeprav so eni redkih operaterjev z višjimi prihodki. Še Deutsche Telekom in Telenor ne bi bila tako dobra, če ne bi prodajala in kupovala.

V prvih treh mesecih letošnjega leta je bil EBITDA skupine 57,7 milijona evrov, EBIT – dobiček iz poslovanja – STS pa 19,1 milijona evrov. EBITDA matičnega Telekoma Slovenije (TS) je bil 48,9 milijonov evrov, EBIT pa 15,6 milijona evrov, lani v istem obdobju od januarja do marca 18,2 milijona, čisti dobiček TS pa 16,6 milijona, lani 18,2 milijona.

Matični TS je bil v prvem kvartalu dejansko edino podjetje s čistim dobičkom, a Rudolfa Skobeta to niti ne skrbi pretirano. Je že tako, da je posebej na Kosovu in v Makedoniji prvo tromesečje v letu vedno najšibkejše, potem pa se rezultati izboljšujejo. Plan do konca leta ostaja tako nespremenjen: EBITDA 212 milijonov in čisti dobiček 63 milijonov.

Za naložbe naj bi letos porabili 137 milijonov; v prvem četrtletju so naložbe brez plačila licenc za mobilno telefonijo povečale za 23 odstotkov na 15 milijonov evrov, je povedal Telekomov finančnik Zoran Janko. Čeprav je država za skupščino delničarjev, ki bo prihodnji teden, v luči prodajno-privatizacijskega postopka TS predlog poslovodstva o višini dividende tako rekoč potrojila, to razvojnih načrtov TS, ki je po Skobetovih besedah v dobri formi, ne bo ogrozilo. Se bo pa moral TS po Jankovih besedah zaradi izplačila dividend in plačila frekvenc (64,2 milijona evrov) dodatno dolgoročno zadolžiti. Kar pa ni problem, saj je razmerje med kapitalom in dolgom še vedno ugodno.

Čisti prihodki od prodaje so, kljub zniževanju prihodkov klasične govorne telefonije in prehoda naročnikov na nove, zanje ugodnejše mobilne svežnje za 6,5 milijona evrov oziroma tri odstotke presegli lani dosežene. Čisti prihodki od prodaje so višji zaradi povečanih prihodkov od prodaje na veleprodajnem trgu, povečali pa so se tudi prihodki prodaje blaga in mobilnih storitev. Sklupina se v prvem tromesečju lahko pohvali s 5,7-odstotno rastjo števila uporabnikov mobilne telefonije, 0,8-odostotno rastjo števila uporabnikov fiksnega širokopasovnega omrežja in 14-odstotno rastjo televizijskih naročnikov.

V STS nadaljujejo optimizacije poslovanja, kar vključuje tudi manjšanje števila zaposlenih − s socialnimi partnerji je dosežen sporazum za sto, skupno sicer nameravajo letos ukiniti 150 delovnih mest. Z »zmanjševanjem števila izvajalcev«, (beri odpuščanjem novinarjev, fotografov in drugih) konsolidira tudi hčerinska družba TSMedia, ki med drugim izdaja spletni portal Planet Siol. Poleg tega je TSMedia tudi 49-odstotni lastnik Planet TV. Rudolf Skobe napoveduje, da tega deleža ne bodo spreminjali, bo pa televizija po poslovnem načrtu pozitiven denarni tok dosegla čez kakšna tri do štiri leta.

Lani končana zgraditev lastnega regionalnega optičnega omrežja, ki predstavlja glavni potencial za rast prihodkov na področju mednarodnih veleprodajnih storitev, že prinaša prve rezultate. Z nadaljnjim razvojem konvergenčnih storitev ter s posodabljanjem in krepitvijo tako mobilnega kot širokopasovnega omrežja kani TS v prihodnje še okrepiti svoj položaj močnega in celovitega regionalnega telekomunikacijskega operaterja.