Telekom zaznamovan z ostrim bojem za uporabnike

Tudi v tretjem četrtletju sledi načrtom, zrasli so tako prihodki kot dobiček, a konkurenca na trgu je vse ostrejša.

Objavljeno
26. oktober 2017 22.05
Jan Bratanič
Jan Bratanič
Ljubljana – Največji slovenski telekomunikacijski operater je v treh četrtletjih letos močno okrepil čisti dobiček, in sicer za četrtino, zrasli so tudi prihodki. Toda za pozitivnimi trendi poslovnih rezultatov se skriva družba, ki se spopada z vse ostrejšo konkurenco na trgu.

Poslovni stroj Telekoma Slovenije se je v tretjem letošnjem četrtletju nekoliko upehal, a poslovni rezultati ostajajo skladni z napovedmi, tako uprave telekomunikacijskega operaterja kot tudi večine analitikov. »Večjih presenečenj ni bilo,« je dejal Sašo Stanovnik, vodja oddelka za analize pri Alti Invest.

Dobiček v nebo, a vse ni rožnato

Po njegovi oceni je pozitivno predvsem to, da je skupini Telekom Slovenije z novimi storitvami in premiki v posameznih segmentih na veleprodajnem trgu uspelo preobrniti negativne trende pri čistih prihodkih od prodaje. Ti so v prvih treh četrtletjih letos zrasli za približno štiri odstotke na 542,1 milijona evrov, kar je natanko 19 milijonov evrov več kot v istem obdobju lani, kažejo podatki iz medletnega finančnega poročila največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja. Čisti dobiček na ravni skupine je medtem zrasel za dobro četrtino na nekaj več kot 30 milijonov evrov.

Toda dobre poslovne številke so lahko tudi varljive. Razloge za tako visoko rast čistega dobička je po oceni Stanovnika mogoče poiskati deloma v samih spremembah v skupini, deloma v stroških financiranja, ki so tudi zaradi politike ECB iz leta v leto nižji, kakor tudi v učinku odloženih davkov – »tako je pravzaprav že nekaj časa čisti dobiček višji od dobička pred davki«.

Dobiček iz poslovanja (EBIT) je za razliko od čistega dobička upadel skoraj za desetino na 31,8 milijona evrov, medtem ko je denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki je eden najboljših kazalnikov poslovnega zdravja družbe in njene sposobnosti za nova vlaganja, v prvih treh četrtletjih upadel za dva odstotka na 154,3 milijona evrov. Zato ne preseneča dejstvo, da so upadle tudi naložbe, in sicer za tri odstotke na ravni skupine, na ravni matične družbe Telekom Slovenije pa za okoli sedem odstotkov na 79,4 milijona evrov.

Srdit boj z A1

»Že nekaj časa je jasno, da so cenovni pritiski predvsem v mobilnem segmentu še naprej izjemno močni in da se tu Telekom ubada s padanjem tržnega deleža in upadom prihodkov,« išče razloge za negativna gibanja Stanovnik. Telekom bije oster boj z A1, ki je s spremembo podobe razširil in izboljšal ponudbo, agresivno pa na trgu nastopa tudi Telemach, ki je v lasti United Group. Če Telekom krepi tržne deleže pri širokopasovnem internetu in digitalni televiziji, kjer beleži rastoče število priključkov, je zgodba pri mobilni telefoniji drugačna. Delež na mobilnem trgu mu je v enem letu namreč upadel za tri odstotne točke, število priključkov pa za 3,9 odstotka. Kljub temu obvladuje še vedno skoraj 45 odstotkov slovenskega mobilnega trga, kjer premore skoraj 1,08 milijona priključkov.

Kako lahko zaobrne negativni trend? Stanovnik ne izključuje možnosti nadaljnje konsolidacije v panogi, po naših informacijah pa naj bi se Telekom Slovenije že dogovarjal oziroma celo dogovoril za nakup enega manjših ponudnikov mobilne telefonije. Več bo znanega prihodnji mesec.

A tudi to morda ne bo dovolj, vsaj gledano dolgoročno, saj se bo boj za uporabnike kmalu preselil na segment vsebin na zahtevo. »Gledalce bo vse manj zanimalo kupovanje širokih palet programov in bodo infrastrukturo telekomov uporabljali bolj za dostop do različnih vsebin na zahtevo. To lahko povzroči krčenje prihodka na uporabnika tudi v tem segmentu,« opozarja Stanovnik, ki napoveduje zahtevne čase vsem igralcem v panogi: »Iskanje novih rešitev, vsebin ali storitev terja dodatne stroške in investicije, prav tako kot tudi konstantno ohranjanje ustrezne infrastrukture.«

Na drugi strani pa morajo družbe optimizirati stroške, da bi ohranile ustrezne marže. To Telekomu uspeva le deloma. EBITDA marža je namreč v treh četrtletjih letos upadla za 1,5 odstotne točke na 28,5 odstotka. A tudi to je pričakovano. »Zaradi vsega navedenega rasti dobičkov v panogi niti ne moremo pričakovati. Cilj je tako bolj ohranjanje trenutnih ravni dobička,« je še dodal Stanovnik.