Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada Mira Cerarja je v letu 2015 snedla vse besede, ki jih je dala slovenskim obrtnikom in podjetnikom. Čeprav so vsakoletni seznam svojih zahtev - lani sto - zgostili v deset naglavnih grehov vlade, čeprav so različne organe skoraj vsakodnevno bombardirali s svojimi predlogi izboljšav idej, predlogov, predpisov, odlokov in zakonov - v letu se jih je nabralo dvesto - učinka praktično ni bilo.
Svetla izjema je dualno strokovno vajeniško izobraževanje, kjer z ministrico Majo Makovec Brenčič korektno sodelujejo. Zaenkrat. Tudi pri tej novi poklicni šolski reformi bo pred uvedbo dualnega izobraževanja treba odgovoriti na vprašanje regresnih zahtevkov v primeru poškodb pri delu, kar je po besedah predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branka Meha težava številka ena. Ker poškodb pri delu v Sloveniji ne zavaruje prav nobena zavarovalnica, v tujini pa gre za običajno prakso, so obrtniki pripravljeni tudi na proteste na cesti.
V OZS se pač sprašujejo, kam pravzaprav gre (0,53-odstotni) posebni prispevek za poškodbe pri delu? Verjetno se kar izgubi, ugibajo, tako kot bi se izgubil zagroženi infrastrukturni cent. Vozniki nadomestilo za uporabo cest plačujejo že vsa leta, kam gre pa denar, pa ni jasno. Razen, da gre tudi za železniške tire.
Tako kot prevoznike žuli infrastrukturni cent, tako ima vsaka od več kot trideset sekcij še svoje specifične težave, pojasnjuje direktor OZS Danijel Lamperger. Lesarji vidijo v nastajajočem državnem gozdnem podjetju nelojalno konkurenco, različni drugi poklici v socialnem podjetništvu. Saj ne, da bi ne razumeli težav, toda v nekaterih poklicih posebne oblike preprosto niso možne.
Še država ne spoštuje plačilnega roka
Skupna (nikoli rešena) težava številnih sekcij/poklicev je plačilna nedisciplina. Če še država ne spoštuje 30-dnevnega plačilnega roka in poslovni partnerji niti po 120-dnevnih in daljših pogodbenih rokih ne poravnavajo obveznosti, je jasno, da je to pomemben problem. Ko pa obrtnik zamudi s plačilom davka in prispevka so pa rubežniki takoj pri njem, no, na njegovem bančnem računu. In če tam ni denarja, banka račun zapre in obrtnika kaznuje z zaračunavanjem zamudnih obresti in s stroški ob odpiranju novega računa, ... .
Vlada z ustanavljanjem vedno novih podpornih subjektov konkurira dejavnostim zbornice, ki je zadnja leta prostovoljna asociacijo z veliko izkušnjami in znanjem. (Točke Vem tokrat niso bile omenjene, imajo pa jih vse območne zbornice.)
OZS ni uspela niti z izboljšanjem zakonodaje na področju javnih naročil. Še vedno lahko naročilo (in plačilo) dobi inženirsko podjetje, podizvajalci pa potem izvisijo, tako da končajo v stečaju. Ali pa z nerealno nizko ceno pridejo do dela tuja podjetja, ki si to lahko privoščijo, saj svojo delovno silo plačujejo po predpisih matičnih držav. Slovenske (in vse druge) družbe pa morajo plačevati v Avstriji in Nemčiji seveda po tamkajšnjih standardih.
Ekonomsko-socialni svet - iz katerega so delodajalci izstopili - je nesmiselen organ, saj takega, na katerem naj bi se pogajali in dogovarjali, dogovorijo pa se nikoli nič, nihče ne potrebuje.
