Tiskane izdaje
Dobrna – Terme Dobrna, za katerimi je naporno leto, v katerem so odpuščali in spet zaposlovali, letošnje prvo polletje končujejo pozitivno. Dosegli so 16 odstotkov več prenočitev, okoli 30 odstotkov je tujih gostov in več kot 20-odstotno rast v zdravstvu. Prav ta del nameravajo okrepiti z diagnostično-rehabilitacijskim centrom, ki deluje od junija.
Aleš Semeja, ki je v družbo prišel lani, ko je s položaja direktorja odstopil Jože Duh, je po prvih šestih mesecih zadovoljen: »Načrt smo presegli. Ob polletju, torej tako rekoč pred vstopom v visoko sezono, je družba že poslovala pozitivno, kar pomeni, da smo celoten poslovni izid izboljšali za več kot 250.000 evrov v primerjavi z istim obdobjem lani. To daje zaupanje, da so bile odločitve in usmeritve prave.« Celotni poslovni izid je po prvem polletju sicer komaj pozitiven, znaša 625 evrov, lani v tem času pa je bil krepko pod ničlo, –256.000 evrov, letos so v tem času načrtovali minus 111.530 evrov.
Tudi dolg nižji
Višji so čisti prihodki od prodaje, ki v prvem polletju znašajo 3,5 milijona evrov, lani v tem času 3,2 milijona evrov. Višji je tako tudi izid iz poslovanja, ki znaša 125.000 evrov, plan so presegli za 115.000 evrov, lani je bil izid iz poslovanja v tem času negativen (–121.700 evrov). Družba ima še vedno precej obveznosti, ki pa so jih v zadnjem letu znižali. Tako imajo Terme Dobrna do bank 3,3 milijona evrov dolgoročnih obveznosti, lani v tem času jih je bilo pol milijona evrov več. Kratkoročne obveznosti ostajajo okoli 3,3 milijona evrov, vendar so jih do bank znižali; zdaj jih ima družba za 1,5 milijona evrov, lani v tem času dvesto tisočakov več.
Zaposleni so lani doživljali usodo nekaterih očitno slabih potez pretekle uprave, proti kateri je moral Semeja po navodilu skupščine vložiti tožbo. Delo je lani izgubilo okoli deset zaposlenih, vendar so po začetih postopkih prestrukturiranja v Termah Dobrna spet zaposlovali, a na druga delovna mesta, je povedal Semeja: »Zdaj zaposlujemo tam, kjer je treba, in nas je toliko, kot nas je bilo pred prestrukturiranjem. Družba je šla skozi zahtevno obdobje. Za vse – dobavitelje, zaposlene. Rezultat kaže, da odrekanje in dodaten trud nista bila zaman.«
Kljub dobrim rezultatom bodo tudi letos zaposleni dobili regres, izplačan v delih, s čimer se ti oziroma njihovi predstavniki strinjajo.
Najbolje medicina
Terme Dobrna so v primerjavi z istim obdobjem lani ustvarile deset odstotkov več prihodkov. Najvišjo, 37-odstotno rast so imeli pri prodaji trgovskega blaga. Na trg so namreč dali novo linijo kozmetičnih proizvodov in odprli trgovino v hotelu. Ustvarili so tudi 15-odstotno rast prihodkov na področju zdravstvenih storitev, junija je začel delovati nov diagnostično-rehabilitacijski center, v katerega so privabili številne vrhunske strokovnjake, tudi s področja komplementarne in alternativne medicine.
Semeja je poudaril, da so se dobro pozicionirali tudi med slovenskimi naravnimi zdravilišči. V prvem polletju so namreč imeli 65-odstotno izkoriščenost zmogljivosti, kar je osem odstotkov nad povprečno izkoriščenostjo v slovenskih naravnih zdraviliščih. Trideset odstotkov gostov na Dobrni je tujih, kar je štiri odstotke več kot v istem obdobju lani, medtem ko so slovenska zdravilišča v povprečju imela dvoodstotni padec števila tujih gostov.
Celovite storitve
Lanski načrt, da morajo vse usmeriti v medicinski turizem na najvišji ravni, ki naj bi prinesel rezultate, je uspel. Usmerili so se predvsem na rehabilitacijo onkoloških in nevroloških pacientov. Onkološki pacienti so predvsem s področja ginekologije, terme so po tej obravnavi znane in uveljavljene že dalj časa, in urologije.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), s katerim sicer dobro sodelujejo, je dejal Semeja, ne plača vseh storitev, ki jih v termah omogočajo, vendar na Dobrni dosegajo rast: »To je predvsem zato, ker dvigujemo kakovost storitev. Največji preskok je v nevrologiji, kjer nam tudi zdravniki specialisti priznavajo, da je ta rehabilitacija res na vrhunski ravni, da je celovita.« Gre za rehabilitacijo po kapeh, ki vključuje, čeprav tega ne krije ZZZS, pregled specialista nevrologije, pri rehabilitaciji sodelujeta še klinična logopedinja in specialistka psihiatrije za pomoč pacientu in svojcem. Vsi, ki pri njih bivajo, imajo na voljo tudi različna izobraževanja oziroma predavanja. To pomeni, da lahko pacient sam ali svojci poslušajo predavanja specialistov s področja bolezni oziroma stanja, zaradi katerega so tam.
Svojo usmeritev v medicinski turizem so nakazali že lani, ko je začel delovati njihov Inštitut za aplikativne raziskave v medicinski rehabilitaciji. Inštitut je eden od osmih evropskih centrov in edini v Sloveniji, kjer zdaj poteka tretja faza klinične raziskave zdravila za nevrološke paciente.
