Teš, Nek in uvoz v suši reševali Slovenijo

Teš podiral rekorde, Nek nad povprečjem, v omrežju tudi pregrešno draga TEB.

Objavljeno
25. avgust 2017 15.30
Nuklearna elektrarna Krško, 30. junija 2016 [Nuklearna elektrarna Krško,NEK,elektrika]
Polona Malovrh
Polona Malovrh
Ljubljana - Preskrba Slovenije z električno energijo je bila letošnje nadpovprečno suho poletje »nevarno« odvisna od enega - termoenergetskega bloka v Šoštanju. Njegov delež v domači proizvodnji električne energije v teh dneh znaša okoli 40 odstotkov, medtem ko smo v pol leta že uvozili za dobro desetino več elektrike kot v istem obdobju lani.

Najpomembnejši vzrok za povečano delovanje termoblokov je slaba hidrologija. Proizvodnja v termoblokih je bila ob polletju za dobro četrtino večja od lanske v istem obdobju, hidroelektrarne (HE) v skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE) pa so proizvedle dobro tretjino manj energije kot lani. Hidrologija v porečju Soče je znašala 86 odstotkov načrtovane, v porečju Drave celo samo 68 odstotkov. Dravske HE v normalnih razmerah sicer proizvedejo slabo polovico električne energije prvega energetskega stebra.

Pod načrtovanim je po podatkih iz skupine Gen tudi polletna realizacija HE na Savi. V Savskih elektrarnah je znašala 80, v HE na spodnji Savi 67 odstotkov glede na načrtovano proizvodnjo.

Za povečavo kliknite na infografiko.

Pognali so tudi 
drago Brestanico

Iz Teša so v minulih dneh poročali o »obratovanju na najvišji ravni«. Dnevna proizvodnja električne energije na pragu je dosegala med 14 in več kot 18 gigavatnih ur. Prvi avgustovski petek je znašala 18,4 gigavatne ure, kar je drugi najvišji letošnji proizvodni rezultat; za rekordom zaostaja za dve desetinki.

Tudi iz krške jedrske elektrarne (Nek) prihajajo številke, ki načrtovane julija presegajo za 1,2 odstotka. Nek je julija v elektroenergetsko omrežje oddala dobrih 500.000 megavatnih ur energije.

Nek in Teš kot temelja slovenske energetske »mešanice« tudi sicer prispevata večino, skoraj dve tretjini celotne domače proizvodnje električne energije. V prvi polovici leta smo zaradi manjše domače proizvodnje uvozili za 533 gigavatnih ur ali za 13 odstotkov več električne energije kot v lanskem polletju.

Po podatkih iz skupine Gen povprečna cena elektrike na trgu letos znaša okoli 49 evrov za megavatno uro. V določenih urnih blokih so bile cene tako visoke, pravijo, da so obratovali tudi z najdražjo plinsko enoto v Termoelektrarni Brestanica (TEB).

V zvezi s TEB Aleksander Mervar, prvi mož Elesa, skrbnika slovenskega prenosnega omrežja, sicer opozarja na »spopadanje z monopolno ponudbo«.


Aleksander Mervar, direktor podjetja Eles: »Sloveniji prihranimo deset milijonov.« Foto: Jure Eržen/Delo

Eles se čuti utesnjenega

Eles, ki ga k zagotavljanju sistemskih storitev zavezujejo evropska pravila in domača energetska zakonodaja, bo letos samo za zakup 348 megavatov moči pri slovenskih ponudnikih plačal 16,83 milijona evrov oziroma povprečno 48.348 evrov za megavat. V primeru storitve zakupa pozitivne terciarne rezerve je Eles dolžan priskrbeti 553 megavatov energije ali toliko, kolikor znaša moč največje enote v regulacijskem območju - šestega bloka Teš. Od tega mora v Sloveniji obvezno zakupiti slabo polovico.

»Problem je določilo 75. člena energetskega zakona iz 2014 (EZ-1), ki določa, da Eles to rezervo lahko zakupi zunaj Slovenije samo, če mu ponudnik v času avkcije, na kateri Eles zakupi različne sistemske storitve, dostavi dokazilo, da ima na voljo čezmejne komercialne zmogljivosti,« pojasnjuje Mervar. Te na avkcijah v primeru Slovenije dodeljuje JAO Luksemburg. »Glede na pravila dodeljevanja in tudi odvzemanja pravic za čezmejno trgovanje z električno energijo ta člen ne omogoča zakupa zunaj Slovenije. Eles je zato pri zakupu moči za to sistemsko storitev omejen na slovenske ponudnike, konkretno na TEB.«


Nuklearna elektrarna Krško je pretekli mesec oddala dobrih 500.000 megavatnih ur energije. Foto: Leon Vidic/Delo

Rezerva na Hrvaškem 
in v Bosni

Z začetkom delovanja Teš 6 se je potreba po zakupu povečala za 205 megavatov. »Glede na povprečno ceno 48.348 evrov za megavat, bi to na leto pomenilo strošek v višini 9,91 milijona evrov ali približno desetodstotno povečanje tarif za uporabo prenosnega omrežja,« pravi Mervar, ki mu je leta 2014 regulacijsko območje uspelo razširiti še na Hrvaško in Bosno.

Sklenili so sporazum, po katerem Eles tudi v prihodnje zagotavlja le 348 megavatov terciarne rezerve. »V praksi to pomeni, da ob izpadu Teš 6 Eles angažira 348 megavatov energije, zakupljene v Sloveniji, istočasno pa pozove Hops in NOS BiH (sistemska operaterja Hrvaške in Bosne, o. p.), da v višini 205 megavatov angažirata svoje rezerve, zakupljene v Hrvaški in BiH.« Ti megavati so glede na zakup moči brezplačni. »Torej Sloveniji na leto prihranimo deset milijonov,« zaključuje Mervar.

Eles je za zakup 3200 megavatnih ur energije v skupini Gen oziroma v TEB do 22. avgusta plačal malo več kot deset milijonov evrov.