Tiskane izdaje
A vse to trenutnih in bližnjih finančnih izziv elektrarne dovolj ne ublaži. Izguba je bila lani, bo tudi letos in vse do leta 2020, ko in če naj bi se zdaj nizke cene elektrike povišale.
»Sušno obdobje je spet pokazalo, kako pomembno je, da ima Slovenija različne vire domače energije,« pravi direktor Teša Matjaž Eberlinc. Teš je lani proizvedel 2,8 teravatne ur energije ali petino manj od načrtov prav zaradi mokrega poletja, pa tudi zaradi težav z dobavo premoga iz rudnika in priprav na zagon B6. Imeli so 191 milijonov evrov prihodkov, četrtino manj od načrtov, izgub iz poslovanja je bilo za 27 milijonov evrov, iz slabitev pa še 62 milijonov evrov. Tudi letos bodo poslovali z izgubo, ki pa bo zaradi dobrega obratovanja manjša, a proizvedli so že 2,04 teravatne ure energije. »Negativne poslovne rezultate pričakujemo ob sedanjih cenah električne energije na evropskih borzah v še nekaj prihodnjih letih,« dodaja Eberlinc.
Spodbudno je tudi, da je B6 kljub samo poltretjemu mesecu polnega delovanja potrdil napovedi: z njegovo pomočjo so letos proizvedli 30 odstotkov več elektrike, porabili samo 14 odstotkov več premoga, izpustu dušikovih oksidov na B6 so trikrat manjši, žveplovega dioksida pa do stokrat nižji kot v B4. To je bolje od pričakovanj.
A likvidnostne razmere so težke prav zaradi investicije v B6. Holding slovenske elektrarne je zato junija s pretvorbo terjatev Teš dokapitaliziral z 248 milijoni evrov. V Tešu nadaljujejo optimizacijo poslovanja. Stroške za zunanje izvajalce so znižali za 40 odstotkov. Število delavcev bodo letos zmanjšali za desetino na okoli 400, dokončali so noveliran investicijski program za B6 in dolgoročno projekcijo do leta 2030, odprodajajo stanovanja in deleže v drugih družbah.
Končne cene B6 nočejo natančno napovedati. Direktor projekta B6 Miha Pečovnik pravi le: »Cena 1,428 milijarde evrov ne bo presežena in tudi ne dosežena.« So pa z B6 zadovoljni. »Z uporabo najsodobnejših tehnologij in materialov pri novem B6 nam je uspelo zvišati neto izkoristek elektrarne s prejšnjih 32 odstotkov na B4 in B5 na 43 odstotkov na B6,« pravi Pečovnik.
Bo pa finančna izpostavljenost Teša tudi v prihodnje velika. Čeprav je finančna konstrukcija za B6 zaprta, mora Teš letos samo za stroške financiranja plačati 32,8 milijona evrov, prihodnje leto pa 48,6 milijona evrov. »Za zdaj za obveznosti prihodnjih nekaj let načrtujemo zadolževanje. Znano pa nam, je, da energetska zbornica po evropskih vzorih zaradi nizkih cen elektrike pripravlja študijo o vplivu uvedbe mehanizma CMR,« pravi Eberlinc.
Teš pa zdaj čakajo še nujne posodobitve in remont B5, vredne devet milijonov evrov, saj sicer po novem letu zaradi izpustov tudi B5 ne bi smel delovati ter morda po evropski direktivi iz leta 2010 tudi posebna uredba, ki bi omogočila podaljšanje delovanja B4. »Oboje je bilo znano že prejšnjim vodstvom Teš,« pojasnjuje Eberlinc, »in lani novembra, ko sem prišel v Teš, sem naletel na načrte za oboje, ki pa niso bili finančno in razpisno pripravljeni.«
Ohladitev zaradi ogrevanja
Medtem ko so nova pogajanja med Tešem in Komunalnim podjetjem Velenje o nadaljevanju neprekinjenega zagotavljanja toplotne energije celotni Šaleški dolini napovedana za 19. avgust, z obeh strani letijo puščice. Velenjski župan je na problem za občane in gospodarstvo v primeru prekinjenega ogrevanja v torek opozoril predsednika vlade Mira Cerarja. Matjaž Eberlinc je danes povedal, da je že lani prejšnje vodstvo Teša komunali predlagalo podražitev toplotne energije. A takratni direktor Teša in zdaj velenjski podžupan Peter Dermol je dejal, da to sicer res, da pa so to storili na zahtevo HSE in le zaradi podražitve premoga, niso pa omenjali možnosti, da bi Teš dolino in industrijo z vročo vodo in tehnično paro preskrboval s prekinitvami. A če B4 ne bo dobil dovoljenja, B5 ne bo pravočasno posodobljen, B6 pa bi se moral ustaviti - dolini grozi prav to.
