»Tet ni več ključen za preskrbo z energijo«

Trbovlje – Prvi mož Elesa Aleksander Mervar na podlagi študije vplivov obratovanja Termoelektrarne Trbovlje (Tet) na prenosno omrežje trdi, da Tet ni ključen za delovanje slovenskega prenosnega omrežja.

Tet bi bil pomemben dejavnik v energetski preskrbi v primeru izolacije Slovenije od sosednjih trgov ali konkurenčne cene elektrike. A nič od tega ne govori v njen prid. Slovenija lahko zaradi dobrih povezav s sosedami v vsakem trenutku uvozi povprečno 2000 megavatov energije, Elesov izračun pa kaže, da bi Tet pri ceni 90 evrov za megavatno uro in ob 69 megavatih povprečne urne proizvodnje samo lani ustvarila 28 milijonov evrov izgube.

Če Tet ne prodajo, ga čaka likvidacija. A del od 164 zaposlenih, pravijo, lahko obdrži delo, če Tet le dobi status sistemske rezerve ali se z Elesom dogovori za vzdrževanje in upravljanje stikališč.

Pričakovanja Teta trenutno niso zakonsko urejena. Sistemske rezerve v naši zakonodaji ni. Eles od državnega regulatorja za to nima odobrenih stroškov. Uvedba mehanizmov CRM (za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti) in postavka »plačilo stroškov« zahtevata spremembo energetskega zakona ter uvedbo novega prispevka, ki bo povečal končno ceno električne energije. Nekateri si napačno razlagajo, da to pomeni plačilo »vseh stroškov« brez meril ali metodologij. Eles trenutno ni pravi naslov za CRM, ampak resorno ministrstvo. Tet bi prišla v poštev samo za mehanizem CRM, saj ne izpolnjuje tehničnih pogojev za objekt terciarne rezerve. Toda uvedba tega mehanizma ni mogoča prej kot v šestih mesecih od začetka delovanja nove vlade. O vsem tem sem že aprila seznanil vodstvo Teta, člane ekonomsko-socialnega sveta, pristojne na ministrstvu za infrastrukturo (MZIP) ...

Kdo bi moral sprožiti spremembo zakonodaje – če ni že prepozno?

Vodstvo Teta prek nadzornega sveta, lastnika Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) do MZIP. A menim, da bi bil poskus neuspešen zaradi problematike preskrbe z energentom.

Zaradi CRM bi bila elektrika iz Teta, ki je že zdaj dvakrat predraga, še dražja. Koliko bi bila zaradi višje prispevne stopnje za uporabo prenosnega elektroenergetskega omrežja višja končna cena?

Če hoče Tet zagotavljati solventnost, potem najmanj v višini letnih fiksnih stroškov. Kakšni bi bili, pa je vprašanje za vodstvo Teta. Menim, da od deset do petnajst milijonov evrov.

Če Tet ni ključen za delovanje slovenskega prenosnega omrežja, kateri energetski objekti pa so? In katera »vloga« naj v prihodnje sploh pripade zasavski energetski lokaciji?

Ključni so vsi tisti, ki zagotavljajo pomemben del sistemskih storitev in zanje ni nadomestila, kot so primarna, sekundarna, terciarna regulacija, jalova energija, zagon brez zunanjega napajanja. Sedanja zasavska lokacija se lahko uporabi le kot lokacija za postavitev sistemske elektrarne za terciarno rezervo. Tu je v veliki prednosti lokacija Termoelektrarne Brestanica (Teb), ki je pred odločitvijo o nakupu dveh novih plinskih enot. S tem se moč terciarne rezerve za Eles zapolni.

Zakaj v primeru Teba status terciarne rezerve vzdrži, pri Tetu pa ne?

Da Eles zakupi v Tebu tako imenovano rezervo terciarne moči, mora ta izpolnjevati osnovni kriterij, to je doseganje polne (pogodbene) moči najpozneje v petnajstih minutah od zahteve operaterja. Premogovni blok Teta v mirovanju te zahteve ne more izpolniti, zato tudi ni primeren za terciarno rezervo. Trenutne cene energije na borzi v Leipzigu so 36 evrov za megavatno uro. Če jim prištejemo še strošek čezmejne kapacitete smer Avstrija–Slovenija v višini šest evrov za megavatno uro, dobimo referenčno prodajno ceno za Tet med 40 in 42 evri za megavatno uro. Stroškovna cena Teta pa je več kot 80 evrov.

So vlaganja v plinsko enoto na lokaciji Teta dokončno propadla?

Že leta 2010 sem poskušal prepričati vodstvo HSE o investiciji v plinsko enoto na lokaciji Teta, ki bi Elesu služila kot sistemska terciarna rezerva. Razlog je bila gradnja šestega bloka Teša, zaradi katere bi moral Eles zakupiti dodatnih 205 megavatov terciarne rezerve. Ta različica zaradi sprejetih novih omrežnih kodeksov zdaj odpade. Februarja letos smo s Hops in Nos BiH (hrvaški in bosanski prenosni operater, o. p.) podpisali dogovor, na podlagi katerega bo terciarna rezerva zagotovljena regijsko. Za Eles to pomeni, da bo moral od 1. januarja 2015 zagotavljati le 256 megavatov – poleg sto megavatov tako imenovane negativne terciarne rezerve za črpalno elektrarno Avče.

Kaj je torej izvirni problem Teta kot strateške rezerve?

Energent, ki ga nima. Velenjski lignit ni primeren zaradi zelo slabih izkoristkov, poleg tega ga ne bo dovolj niti za peti in šesti blok v Tešu.

Je mogoče najti takega »trgovca s premogom«, ki bi upravičil ekonomsko računico v Teta? Ali je Tet preprosto lahko rentabilna le kot sežigalnica komunalnih odpadkov?

Poznavajoč trg z električno energijo v Evropski uniji, pravila trgovanja, zakonitosti čezmejnih prenosnih kapacitet, terminskih cen na borzah z električno energijo, povečevanja bodoče proizvodnje iz obnovljivih virov energije, menim, da takega trgovca ni. O sežigalnici ne dajem komentarjev. To je stvar odločitve lastnika Teta, dogovora z lokalnimi skupnostmi ...