Tiskane izdaje
Papirna industrija na globalni ravni vsako leto ustvari približno 400 milijonov ton različnih papirjev in kartonov, od tega slovenske papirnice približno 0,15 odstotka svetovne proizvodnje. To ni ravno veliko, vseeno pa slovenske papirnice - imamo jih šest - poslujejo dobro, pravi predsednik Upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tadej Gosak.
»Slovenska papirna industrija v zadnjih letih povečuje prihodke in proizvodnjo papirja, kljub gospodarski krizi nam je v zadnjih treh letih uspelo upad naročil in proizvodnjo obrniti in tudi v letos se bo prodaja in proizvodnja domače papirne industrije povečala za približno pet odstotkov. Vse to so zelo pozitivni kazalniki, ki jih papirna industrija izkazuje v daljšem obdobju. Poleg šestih papirnic, ki sodijo med največja slovenska podjetja, imamo še več kot sto podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo papirja in skupaj s papirnicami zaposlujejo več kot 4000 ljudi. V združenju nas veseli, da se število zaposlenih v naši panogi v zadnjih dveh letih povečuje, povečuje se tudi število majhnih in mikropodjetij, ki na trg prihajajo z inovativnimi proizvodi,« pravi Tadej Gosak, ki vodi sladkovrško Palomo.
Ob pozitivnih trendih, ki jih imajo v panogi, pa vse le ni tako rožnato. V zadnjih letih so na udaru predvsem proizvajalci časopisnih in grafičnih papirjev (pri nas Vipap Videm Krško, ki je v češki lasti), saj se povpraševanje zaradi digitalizacije in spleta zmanjšuje, posledično pa se proizvajalci spopadajo z erozijo cen končnih izdelkov.
»Povpraševanje po grafičnih in časopisnih papirjih se znižuje letno za odstotek, dva ali tri. Odvisno od leta,« ugotavlja direktor papirnice Količevo Karton Branko Rožič. Boljša novica je, da se za približno enak odstotek na leto poveča globalno povpraševanje po higienskih papirjih in embalažnih papirjih ter kartonih, kar gre z roko v roki z vse večjo globalizacijo in potrošništvom ter novimi trendi potrošnje.
»Embalažni papirji in kartoni ter higienski papirji v zadnjih letih zaznavajo konstantno rast potrošnje in povpraševanja s trga. Temu sledijo tudi papirnice, saj v zadnjih letih zaznavamo, da se tudi posamezni proizvajalci grafičnega papirja preusmerjajo bodisi v proizvodnjo embalažnih papirjev in kartonov bodisi higienskih papirjev,« razlaga Gosak. Slovenski papirničarji največ izvozijo na trge zahodne Evrope, močni pa so tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer nam gre v prid predvsem dejstvo, da so papirniške kapacitete še vedno »podimenzionirane, tudi poraba je majhna,« pravi Rožič. V najbolj razvitih državah, kot sta denimo Japonska in ZDA, porabijo na prebivalca več kot 400 kilogramov papirja in kartonov na leto. Pri nas je povprečna poraba okoli 205 kilogramov na prebivalca na leto, na trgih nekdanje Jugoslavije pa je daleč pod sto kilogrami na leto.
»Slovenski proizvajalci smo tradicionalno močni na trgih nekdanje Jugoslavije, toda omejeni s šibko porabo trga. Če ni porabe, je prodaja količinsko hitro zadostna,« pravi Rožič. Na trgih zahodne Evrope je poraba na prebivalca od 300 do 350 kilogramov papirjev in kartonov na leto.
In v čem je prihodnost papirne industrije? Kot pravi Rožič, papirna industrija ne bo umrla kar čez noč, nasprotno, obstajala bo še več desetletij, vprašanje je le, kako zahtevne bodo tehnološke spremembe v industriji in kako hitro se jim bodo posamezni igralci lahko prilagodili. Papirna industrija je namreč kapitalsko zelo intenzivna in povezana z visokimi stroški, saj zahteva več deset milijonska vlaganja v posodobitev ali predelavo sedanje proizvodnje. Pred tem izzivom so zdaj zlasti proizvajalci grafičnih in časopisnih papirjev, ki se poskušajo preusmerjati v donosnejše posle. Za ta namen potrebujejo znanje in seveda tudi kapital, »niti enega niti drugega pa danes ni v izobilju«, opozarja Rožič.
To seveda niso le globalni izzivi, ampak delno tudi slovenski, saj se s težavo prestrukturiranja svoje proizvodnje spopada predvsem Vipap Videm Krško. Tudi zato si papirničarji želijo, da bi jim država zagotovila konkurenčnejše pogoje poslovanja, da bi lahko še izboljšali svoje poslovanje, ustvarjeni dobiček pa vračali v nujne investicije. »Brez investicij ima papirna industrija namreč zelo slabo prihodnost,« pravi Gosak.
