TKK Srpenica: »Vse je odvisno od naše iniciative«

V Sloveniji ni več večjih gradbenih projektov, v soseščini dela še vsaj za deset let.

Objavljeno
01. marec 2016 00.17
Blaž Močnik
Blaž Močnik
Za družbo TKK Srpenica je najboljše poslovno leto do zdaj. Prodajna rast je bila za več kakor desetino boljša od leta prej, zaradi ambicioznih načrtov pa podjetje z milijonskimi vložki širi prostore na matični lokaciji in uvaja nove izdelke. O dosežkih in načrtih smo se pogovarjali z direktorjem Urošem Lozarjem.

Po menjavi lastnikov ste uspešno poslovali. Konkurenca je očitno lahko dober strateški lastnik. Kakšne so vaše izkušnje?

Junija bodo minila tri leta, odkar je v lastniško strukturo vstopil belgijski Soudal. Zahteva lastnikov je rast prometa in vseh poslovnih funkcij. Ohranjamo svojo blagovno znamko, identiteto, prodajno mrežo, razvojno funkcijo, širimo proizvodnjo, skladiščne zmogljivosti, širimo odvisne družbe, povečujemo število zaposlenih v prodaji in proizvodnji.

Poleg matične je bila doslej TKK (Tovarna kemični izdelkov in proizvodnja krede) sestavljena še iz štirih hčerinskih družb, ta teden pa smo ustanovili novo na Hrvaškem. Prepričan sem, da število naših hčerinskih družb ni zaključeno. Zelo smo okrepili prodajne ekipe v matični lokaciji na Srpenici in hčerinskih družbah. Samo februarja smo zaposlili štiri prodajnike v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem in v Romuniji. Geografska lega podjetja TKK je za skupino Soudal zelo pomembna, saj v vsej Južni Evropi nima proizvodnje. Po drugi strani je Luka Koper krasna izhodiščna točka za Bližnji vzhod, severno Afriko in tudi za Ameriko. Iz tega naslova smo znotraj skupine dobili nekaj poslov.

V razvojnem smislu uvajamo v skupini sistem kompetenčnih centrov. Poleg poliuretanske pene in silikonskih mas, ki jih razvijamo sami ali v sodelovanju s Soudalom, postajamo znotraj skupine kompetenčni center za membranske razlivne premaze, še bolj pomemben pa je razvojni kompetenčni center za dodatke za beton. V skupini smo edino podjetje, ki ima tak proizvodni program. Tudi v prihodnosti se nakazuje, da bo poudarek na TKK, da širi ta program, Soudal pa bo izkoristil svojo prodajno mrežo za prodajo v državah, kjer TKK ni tako močan.

Se bo TKK širil z ustanavljanjem novih družb ali s prevzemi?

TKK si skupaj z lastniki ogleduje nekatera podjetja v določenih panogah. Niti ni pomembno, ali bo prevzemnik TKK ali Soudal. Če bo šlo za podjetja iz kompetenčne domene TKK, jih bomo tržno in razvojno obvladovali mi ne glede na to, kdo bo lastnik. Soudal je v zadnjih nekaj letih v akvizicijah v velikem razmahu, saj vsako leto kupi nekaj podjetij. Mislim, da se bo ta trend nadaljeval.

Kakšno je bilo lansko poslovno leto?

Dosegli smo zelo dober rezultat. Imeli smo dobrih 53 milijonov evrov prometa od prodaje, kar je približno 13-odstotna rast glede na leto 2014. Večino te rasti smo realizirali na tujih trgih, predvsem v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Španiji, Južni Ameriki in na Bližnjem vzhodu. V Sloveniji smo delili usodo gradbenega sektorja, vendar smo dosegli nekajodstotno rast. Največ težav smo imeli v Rusiji, kjer je prodaja padla, vendar bistveno manj kakor ostalim konkurentom.

Lani smo na trg poleg poliuretanske pene, dodatkov za betone in tesnilnih mas poslali še novo linijo izdelkov za široko potrošnjo iz segmenta dodatkov za betone in novo generacijo lepil za široko potrošnjo. Vidimo namreč, da je trend predvsem v zahodni Evropi v večji uporabi lepil, ki popolnoma nadomeščajo klasično mehansko pritrjevanje. Lani smo s tem poskusili v Sloveniji in odziv je bil fantastičen. Računam, da bo prodaja iz teh dveh segmentov dosegla 300.000 evrov, kar je za prvo polno leto v tako ozkem segmentu vrhunski rezultat.

Omenili ste slovensko gradbeništvo. Kako je v naši bližini?

Poglejte, v Sloveniji ni več večjih infrastrukturnih projektov. Če odštejemo avtocestni odsek Draženci–Gruškovje, če odštejemo hidroelektrarno na spodnji Savi, ki se v betonskih delih končuje, če odštejemo skladišča nizko radioaktivnih odpadkov v Krškem, potem letos večjih načrtov ne zaznamo. Je nekaj zasebne iniciative na visokih gradnjah, vendar je obseg precej manjši. Zato smo letos načrt za domači trg zmanjšali, kar se je zgodilo prvič po dolgih letih. Enostavno ni naložb, ki bi s seboj potegnila še druge dejavnosti poleg gradbeništva. Čutimo krč, ki ga kar ni in ni konec. Jasno, Slovenija je svoj avtocestni križ že zgradila, vendar famozni drugi tir je infrastrukturni projekt, ki bi lahko še kaj potegnil za seboj. Imamo še tretjo razvojno os in četrto razvojno os zgornjega Posočja, ki jo vedno omenim. Infrastruktura tukaj je slaba.

Medtem jugovzhodna Evropa postaja eno samo gradbišče. Imamo velike avtocestne projekte v Bosni, Črni gori, Srbiji, na Kosovu, v Makedoniji, Bolgariji, Romuniji in tudi na Slovaškem in Poljskem. V teh državah so projekti na vrhuncu in bodo – od države do države – trajali vsaj še deset let. TKK sodeluje pri številnih projektih. Resda se tukaj srečujemo z vso evropsko konkurenco, kar pa tudi pomeni, da smo konkurenčni po tehnološki plati in s storitvami. Dodatek za beton se namreč ne proda kot steklenica soka.

Se potemtakem razvojne možnosti ponujajo same po sebi?

Trenutno smo predvsem osredotočeni na jugovzhodno Evropo s ciljem, da v naslednjih dveh letih zgodbo nadaljujemo predvsem v državah Višegrajske skupine in Belorusiji. Na teh trgih so naše možnosti za rast največje, ker gre za velike države z velikimi infrastrukturnimi projekti, poleg tega sveže naložbe tam še niso izčrpane. Naša želja je, da se razvijamo postopoma. Vemo pa, da tukaj bližnjic ni in da ni mogoče takoj pridobiti nekajmilijonske projekte.

Kaj pa to pomeni za matično lokacijo?

Po nekaj letih manj intenzivnega vlaganja smo lani začeli krepiti investicijski ciklus. Letos bomo postavili novo skladišče za industrijske pline, ki jih potrebujemo za proizvodnjo poliuretanske pene, in bodo omogočili še kakovostnejše izdelke ter varnost za okolje. Na drugi strani začenjamo graditi logistični center, ki bo omogočil optimizacijo skladiščnega poslovanja, ki je trenutno neoptimalno razpršeno po lokaciji. S tem bomo razbremenili prostore za širitev proizvodnje. Načrtujemo, da bomo center odprli prihodnje leto, ko praznujemo 70. obletnico obstoja. Vložek nas bo stal dobre štiri milijone evrov. Jasno, to bo za sabo potegnilo tudi zaposlovanje. Trenutno nas je 200 na Srpenici in skoraj 40 v tujini. Vsako leto zaposlimo do deset delavcev in tudi letos bomo rasli s tem tempom.

Kako bo v prihodnjih letih?

Letos načrtujemo 12-odstotno rast. Skupina Soudal si je zadala ambiciozen cilj do leta 2020 doseči milijardo evrov prometa od prodaje. Pred tremi leti je bila na pol poti. Seveda je tudi TKK znotraj te strategije s svojim deležem in naš načrt je občutno povečati svoj obseg poslovanja, za kar vidimo možnosti predvsem z razpršenostjo na različne trge. Naša prednost in nasploh vseh podjetij, ki izdelujejo končne izdelke, je, da si trge lahko poiščemo sami. To v dobaviteljski ali poddobaviteljski verigi ni mogoče. Vemo, kaj se je zgodilo pred nekaj leti v avtomobilski industriji. Mi smo lahko ves padec na ruskem trgu, na primer, kompenzirali z rastjo na ukrajinskem. Na koncu je vse odvisno samo od naše iniciative.