Točno opoldne tajno odločanje o prodaji Deželne banke

Ljubljana – Predsednik Zadružne zveze Slovenije in Kapitalske zadruge Peter Vrisk ima danes pester dan. Že ob osmih se bosta sestala upravni in nadzorni odbor zadružne zveze, ki pa bosta morala svoje delo končati v manj kot dveh urah, saj ima Vrisk nato sejo upravnega odbora Kapitalske zadruge (KZ). Ta bo predvsem priprava na izredni občni zbor KZ, na katerem bodo odločali o prodaji deleža DBS.

Točno opoldne bodo člani Kapitalske zadruge na občnem zboru odločali, ali prodajo delež v DBS, banki s tretjo največjo mrežo v državi. O kateri ponudbi bodo odločali, ni jasno, saj to iz strogo zaupnega dnevnega reda ni razvidno. Še več. Člani so bili obveščeni, da bodo o ponudbah obveščeni ustno oziroma na samem zboru, kar naši sogovorniki ocenjujejo za vse prej kot običajno. Ob večmilijonskih poslih se ponavadi odloča po predhodni proučitvi pisnih gradiv. Prav lahko se zgodi, da bodo v odločanje dobili le ponudbo, ki bo najboljša za Vriska.

Ključna tema dogajanja je seveda prodaja 51-odstotnega deleža Deželne Banke (DBS). V tem paketu Kapitalska zadruga sodeluje s 25 odstotki. Kapitalska zadruga ima sicer 47,53-odstotni delež, skupaj s Kmečkim glasom (ima 4,7 odstotka DBS), Zadružno zvezo (ta ima dobre štiri odstotke DBS) in ostalimi območnimi zadrugami pa Vrisk nadzoruje skoraj dve tretjini DBS. KZ mora prodati 25 odstotkov banke, saj mora vrniti 9,4 milijona evrov posojila, najetega pri BKS, ki ga je KZ najela že leta 2007, ko se je s KD Group borila za DBS. Ob tem dodajmo, da je bilo treba DBS leta 2014 na zahtevo Banke Slovenije tudi še dokapitalizirati za dobre štiri milijone evrov, kjer so tudi večino denarja prispevale KZ in območne zadruge.

Scenarij 1: poskus zastave premoženja

Neuradno je slišati, da naj bi Peter Vrisk znova poskušal zadružnike prepričati v drugačen dogovor. Po enem od scenarijev naj bi zadružne zveze zastavile svoje premoženje za novo posojilo KZ. Po neuradnih informacijah naj bi poskušal zastaviti nepremičnine zadružne zveze na Miklošičevi v Ljubljani, kjer je sedež zveze, in šel v prodajo njenih počitniških kapacitet. Po tem scenariju bi potem, kot kaže, KZ ostala v lastništvu DBS. Vrisk pa bi poleg banke ohranil tudi kontrolo nad Semenarno Ljubljana. Ta je v lasti DBS in potrebna nove sanacije.

Scenarij 2: dogovor s Prvo

Drugi scenarij pa predvideva, da bi Prva Group oziroma Prva osebna zavarovalnica odkupila četrtino DBS po šest evrov za delnico. Hkrati s prodajo naj bi bila sklenjena tudi opcijska pogodba za preostali delež KZ v banki. Če bi KZ prodala 25 odstotkov po šest evrov za delnico, bi prejela 6,4 milijona evrov, kar je premalo za vračilo celotnega najetega kredita, bi pa se seveda Kapitalska zadruga močno razdolžila. A je vprašanje, ali se bodo s tem zadružniki strinjali, saj bi pomenilo, da bodo območne zadružne zveze obtičale v lastništvu DBS in vsem to prav gotovo ne bi ustrezalo.

Preostala dva kandidata za nakup deleža DBS, srbski tajkun Miodrag Kostić in konzorcij Modre zavarovalnice in Telekoma Slovenije, sta prav tako kot Prva osebna zavarovalnica oddala svojo zavezujočo ponudbo. Kot je slišati, pa ocenjujejo, da je prodajni postopek potekal netransparentno, saj niso bili povabljeni k pogajanjem in izboljšanju ponudbe, čeprav so bili na to pripravljeni, Vrisk pa naj bi se pod mizo pogajal le s predstavniki Prve osebne zavarovalnice. Tam včeraj komentarjev niso dajali. »Vpleteni smo bili v prodajni postopek, vanj smo šli v dobri veri in pričakovali transparentnost, zdaj pa se zdi, da se je vse delalo pod mizo. Bojim se, da člani KZ ne bodo imeli na mizi odločanja o najboljši ponudbi,« pravi eden od preostalih dveh ponudnikov.

Sledi tudi prevzem banke

Kot rečeno, je osnovni scenarij prodaja 51-odstotnega deleža DBS. Vzporedno z Vriskom, ki prodaja četrtino DBS, namreč prodajajo svoj 26-odstotni delež DBS družbe iz skupine KD Group. V tem primeru bi moral kupec dati tudi prevzemno ponudbo za preostali delež banke in seveda dobiti tudi vsa soglasja za prevzem. Vrednost prispelih ponudb za prodajo večinskega deleža sicer ni znana, po naši oceni pa bi lahko vrednost ponudb dosegla od 7,5 do 8 evrov za delnico.

Vsi trije scenariji niso novi. Vrisk je zaradi težav z najetim posojilom pod pritiskom zadružnikov že dalj časa. Vse tri možne scenarije pa je zadružnikom ponudil že lani, a niso bili zadovoljni z učinkom. Upravo in nadzorni odbor zadružne zveze sta tako sanacijo KZ obravnavala tudi že novembra lani, ko je potem Vrisk izvedel čistko med nezadovoljnimi zadružniki.