Tiskane izdaje
Izlake − Izlaški Eti je prodan: za 27,5 milijona evrov, kolikor bo znašal predvidoma decembra zaključen posel, so ga kupile štiri premožne avstrijske družine, povezane v mednarodno skupino Andlinger & company. Za delnico bodo odšteli 55 evrov. Pogodbo o nakupu 76 odstotkov delnic z glasovalno pravico v lasti 950 delničarjev so v prostorih Etija podpisali včeraj točno opoldne.
Prodajo Etija si velja zapomniti po tem, da so lastniki družbe Eti oblikovali največji prodajni konzorcij v državi in da so pogajanja ter iskanje novega strateškega partnerja oziroma lastnika trajala poldrugo leto. V ožjem krogu je bilo nazadnje pet ponudnikov, Andlinger & company pa je, kot rečeno, oddal najboljšo ponudbo.
V skupino, v kateri že ima petnajst družb, je dodal še podjetje iz elektrotehnične branže. Z manjšim lastnikom, Jeanom Müllerjem, se Andlinger o prodaji dogovarja posebej. Ljudje bodo delnice dobili plačane do konca leta.
Že uro po podpisu so predstavniki novega lastnika stopili pred zaposlene. Sejna soba je bila pretesna za vse, ki so želeli spoznati kupca, ki je imel na računu toliko, da se mu za nakup večinskega paketa delnic ni bilo treba zadolžiti.
Nov lastnik je dolžan objaviti namero za prevzem, nato še prevzemno ponudbo in vsem ponuditi isto ceno za delnico; vseh delnic je okrog 500.000.
Tomaž Berginc, prvi mož Etija, prihod novega večinskega lastnika šteje za korak več do vzpostavitve Etijeve stabilne lastniške strukture. Ta je po njegovem temelj razvoja vsakega podjetja. »Bodoči lastniki, kakor smo preverili, praviloma vlagajo denar v klasična industrijska podjetja in v njih svoj delež obdržijo dlje časa,« dodaja Berginc.
Dolgoročni vlagatelji
Da ne gre za klasične finančne vlagatelje, ki pridejo in čez nekaj let delnice prodajo ter odidejo, je lahko tolažilno za Etijeve delničarje. Ali kot pravi Berginc: »Gre za dolgoročne vlagatelje, ki so ocenili, da imamo v Etiju kar nekaj potenciala za rast, da smo v osnovi torej precej zdravi in solidni. Za spodoben denar, trdim, bodo dobili veliko.«
Eti so si doslej delili: DUTB z 12 odstotki, nemški Jean Müller in Finema, ki jo ima v lasti 44 Etijevih zaposlenih, s po deset odstotki, v skladu lastnih delnic je dobrih 7,35 odstotka, po 4,5 odstotka pripada Gorenju in gradbeni družbi MTO v lasti zagorskega dobrotnika Gabrijela Brezovarja, BPH ima 3,33 odstotka Etija, sklad Prva in Zajamčeni 2,65, skupina P&P še 1,65 odstotka. V Finemi imajo največje posamične deleže Berginc (10 odstotkov), nekdanja članica uprave Maja Kovačič Opresnik (8,8 odstotkov) in Eleonora Kramar, žena nekdanjega prvega nadzornika Etija Marjana (5,6 odstotka).
Adlingerjeve ocene temeljijo na Etijevem petletnem strateškem planu, ki do 2020 predvidevajo tretjinsko rast prihodkov - na 140 milijonov evrov in celo rahlo povečanje števila zaposlenih; trenutno jih je dobirh 1500. Eti letos na ravni skupine sicer načrtuje 104,8 milijona evrov prihodkov in s tem 5,5-odstotno rast.
Pomemben del planov je tudi čisti dobiček v višini 3,13 milijona evrov. V prvih šestih mesecih so ustvarili 54,1 milijona evrov prometa, kar je dobro desetino več kot v enakem obdobju lani, in 1,957 milijona evrov čistega dobička ali kar 3,3-krat več kot ob lanskem polletju.
Tomaž Beginc na dan, ko je Eti podpisal pogodbo o prodaji družbe Andlingerju. Foto: Polona Malovrh/Delo
Na četrtkovi skupščini bodo Etijev delničarji v »stari« sestavi odločali še o delitvi 750.000 evrov bilančnega dobička; od tega bodo za devidende namenili 688.740 evrov, po 1,5 evra bruto za delnico. Najbrž bodo to zadnje dividende, kajti novi lastniki so v prihodnosti že napovedali njihovo »drastično zmanjšanje«, kar pomeni na zakonsko višino. Andlinger & company namerava večino denarnega toka vložiti v širitev, raziskave in razvoj. Ernst Reichmayr, eden novih bodočih lastnikov, je posebej izvzel področji varovalk in stikal, katerih prodajo je treba okrepiti.
Avstrija je bila obrobni trg
Zanimivo, da so avstrijski kupci Etiju doslej predstavljali obrobni trg, kjer so ustvarili zgolj 0,5 odstotka prihodkov. V novem obdobju, ki so ga v Etiju začeli pisati včeraj, postaja trg naših severnih sosedov eden od štirih novih strateških trgov. Berginc tudi sicer napoveduje, da se z novim lastnikom odpirajo nove priložnosti, o zmanjševanju oziroma optimizaciji števila zaposlenih pa za zdaj, pravi Berginc, se doslej niso pogovarjali.
»Kaj bo prinesla prihodnost, ne ve nihče. Ocenjujem, da bodo podpirali agresivno rast poslovanja. Ljudje so spremembo pričakovali. Lastnikom delnic ni mogoče odreči istavne pravice, da premoženje prodajo, če ga ne želijo več,« pravi Berginc. Lanska skupščina je sicer z več kot 90 odstotki glasov zavezala upravo, da podpre prodajni postopek.
Z novimi lastniki se, pravi Berginc, še niso pogovarjali o usodi dvočlanske uprave - drugi član je Rafael Kogej -, ki ji mandat poteče konec decembra: »Upam, da bo uprava ostala, špekulirati pa nočem. To je odločitev novega lastnika.«
Infografika: Delo
