Toni Balažič prevzel krmilo Mercatorja od Žige Debeljaka

Ljubljana - Toni Balažič si je danes zavezal rdečo kravato. Barva Mercatorja. Če že ne dobesedno, po ustaljeni simboliki dosedanje uprave, pa vsaj v prenesenem pomenu. Vajeti Mercatorja bosta z junijem prevzela Toni Balažič in Drago Kavšek, kasneje se bosta pridružila Stanka Čurović in še nerazkriti četrti član uprave.

Dosedanji predsednik uprave Mercatorja je zamenjal odstavljenega Zorana Jankovića v začetku leta 2006, po uspeli prodaji Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško, Balažič pa bo zamenjal odstoplega Debeljaka po letošnji propadli prodaji Agrokorju.

Tokratna zamenjava na vrhu Mercatorja – tako nadzornega sveta kot nato uprave – je bila dokaj hitra. Najprej zato, da bi z mrtve točke premaknili lastniško konsolidacijo družbe, pa tudi zato, da bi izboljšali njen poslovni položaj. Niti diplomatsko pomirjujoča retorika Žige Debeljaka ob predstavitvi poslovnih rezultatov ni več mogla ublažiti dejstva, da je šlo z nekdaj zglednim trgovcem zadnja leta strmo navzdol, da je družba (veliko tudi zaradi ukvarjanja s problemi lastnikov in lastništva) v čedalje ostrejši tržni tekmi poslovno zaspala.

Dobiček hitro usiha

V kakšno podjetje prihajajo sveže moči? Lani je Mercator ustvaril 2,93 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje in dosegel 5,3-odstotno rast. To glede na okoliščine niti ni slabo. A je treba vedeti, da je rast prihodkov predvsem posledica novih strateških povezav na Balkanu (prihodki so se tam povečali za skoraj 14 odstotkov), medtem ko je na slovenskem trgu prodaja stagnirala. Tudi uspešnost na tujih trgih ni enaka, težave so zlasti na Hrvaškem. Skupina je lani dosegla 23,5 milijona evrov čistega dobička ali 22,5 odstotka manj kot leto prej.

Rezultati letošnjega prvega četrtletja potrjujejo napovedi, da se bodo razmere še poslabševale. Rast prihodkov je bila glede na primerljivo obdobje lani 3,6-odstotna, od tega na balkanskih trgih 9,5-odstotna, na slovenskem pa so prihodki ostali na ravni iz prvega kvartala lani. Skupina je v treh mesecih ustvarila le še 0,7 milijona evrov čistega dobička. Ob takem dobičku ni pričakovati niti, da se bo cena delnice Mercatorja opomogla, niti dividend, ki jih je uprava predvidela v svojih načrtih.

Notranje racionalizacije

Zdi se, da na slovenskem trgu Mercator izgublja boj z izjemno agresivno konkurenco. Prehiteva ga Spar, ki ima močno strokovno in finančno podporo matice, ter sposobno in odzivno vodstvo. V kot ga potiskajo trije veliki diskontarji, Hofer, Lidl in Eurospin; ti so izkoristili spremenjeno tržno klimo in čedalje večjo cenovno občutljivost kupcev. Mercatorjeva diskontna veriga Hura! (iz časa Zorana Jankovića) je bila očitno zgrešena poslovna poteza. Zdaj se zapira.

Krivični bi bili, če bi Žigi Debeljaku odrekli priznanje, da je poskušal z ukrepi kljubovati zmanjševanju kupne moči in spremenjenim potrošniškim navadam. Uprava je pod njegovim vodstvom sprejela vrsto ukrepov, usmerjenih v »ustvarjanje vrednosti za potrošnike ter v racionalizacijo poslovanja«, med drugim osvežitev market programa, posodobitev maloprodajne mreže, širitev ponudbe trgovskih blagovnih znamk, izdelkov lokalnih dobaviteljev, optimizacijo poslovnih procesov, ukrepe za večjo finančno trdnost in zmanjšanje zadolženosti itn.

Vendar to ne bo dovolj, pravijo poznavalci. Nova uprava bo morala intenzivneje nadaljevati večino teh procesov, dodatno zarezati v režijo in stroške, prilagajati in racionalizirati asortiman ter prevetriti odnose z dobavitelji. Verjetno bodo potrebne spremembe pri trgovskih blagovnih znamkah, ki so se že preveč namnožile in postajajo neobvladljive in ne več prepoznavne. Pričakovati je tudi posege v logistiko, kjer vidijo nekateri dodatne možne prihranke.

Nepremičnine – 
prodati ali ne?

Stara uprava je stavila na monetizacijo nepremičnin. Začeli so jo že lani. V prihodnjih dveh letih naj bi po načrtu odprodali finančnim institucijam za okoli 500 milijonov evrov nepremičnin in jih vzeli nazaj v najem ter tako postali strukturno bolj podobni tujim trgovcem, s kupnino pa bi po eni različici popravili kazalnike zadolženosti, po drugi pa bi jo vložili v strateške povezave na Balkanu.

Monetizacija nepremičnin je v javnosti ves čas sprožala polemike. Med zadnjo javno prodajo so potencialni kupec Agrokor in prodajalci Mercatorja prodaji nasprotovali, številni poznavalci pa so opozarjali, da čas ni primeren (nizke cene nepremičnin, ni investitorjev), predvsem pa bi Mercator po prodaji za najemnino plačal več, kot zdaj porabi za obresti na posojila. Nova uprava se bo morala opredeliti do monetizacije.

Problematični trgi

Naslednje pomembno vprašanje je, ali oziroma kako bo revidirala politiko širitve na tujih trgih. Bo vztrajala v Albaniji in Bolgariji, kjer se naložbe zaradi skromnega obsega poslovanja še dolgo ne bodo povrnile? In predvsem, kako bo ravnala na Hrvaškem? To je trg, ki je od vseh najbolj problematičen, geografsko težko obvladljiv, zasičen, za nameček pa še politično občutljiv. Verjetno je vse odvisno tudi od tega, kakšna bo nova lastniška konsolidacija, ali bo v igri spet Agrokor, za njim pa kot končni kupec kateri od velikih evropskih trgovcev. Upoštevati bo treba tudi, da bo Hrvaška prihodnje leto del EU in da se bodo razmere spremenile.

V upravo še dva člana

Uprava Mercatorja bo po novem štiričlanska. Sredi junija se bo, kot je slišati, Balažiču in Kavšku pridružila Stanka Čurović, ki je bila že doslej članica uprave za trgovino Jugovzhodne Evrope, in to bo delala tudi po novem. Čurovićeva, ki jo je naplavila strateška povezava z Rodići v Srbiji, velja za odlično poznavalko balkanskih trgov, za zelo sposobno in delavno menedžerko. Zato je ves čas uživala podporo nadzornikov in novega mandatarja za sestavo uprave. Časovni zamik v imenovanju je bil potreben zaradi urejanja pravnih formalnosti. Kdo bo četrti član uprave (pokrival bo trgovino EU – slovenski in hrvaški trg), se še ne ve, v igri pa je več kandidatov.

Žiga Debeljak bo v družbi do septembra kot svetovalec Tonija Balažiča, Vera Aljančič Falež pa bi utegnila dobiti mesto med specialisti v drugi vodstveni liniji, kot pomočnica predsednika uprave za eno od področij. Tam naj bi za marketing, denimo, skrbela Milena Štular.

Mercator, devetič

In, nikakor nepomembno, kakšno je stališče Tonija Balažiča do prodaje Mercatorja? Seveda ji ne nasprotuje, ovirati pa je, kot ga je razumeti, tudi ne namerava. Vsaj dokler ta z razkrivanjem poslovnih podatkov ne škoduje interesom družbe. Kar je načelno in logično. Bolj zanimivo bo, ko bo jasno, kdo je potencialni kupec in kako se bodo prodajalci sploh lotili naslednjega kroga. Mimo politike tako ali tako ne bo šlo.