Tiskane izdaje
Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za posameznika brez otrok, ki ga poravnata tako delodajalec kot delavec, je v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v povprečju v letu 2016 upadel za malenkostnih 0,07 odstotne točke na 36 odstotkov, v danes objavljenem poročilu ugotavlja OECD.
Tokratno znižanje je bilo že tretje leto zapored, padec pa gre deloma pripisati reformam nekaterih držav. Lani sta, denimo, plače z zakonodajo razbremenili Belgija in Avstrija. Davčni primež v prvi je šel navzdol za 1,32 odstotne točke, davčni primež v drugi pa za 2,47 odstotne točke.
Čeprav se je davčni primež na plače v OECD v letu 2016 v povprečju znižal, pa se je v 20 državah zvišal. Za več kot odstotno točko se je sicer okrepil le v Grčiji. Njegovo rast v višini 1,06 odstotne točke je povzročilo tako zvišanje dohodnine kot zvišanje socialnih prispevkov.
Plače posameznikov brez otrok so z davki in prispevki najbolj obremenjene v Belgiji. Višji kot v Sloveniji je bil davčni primež na plače lani še v Nemčiji (49,4-odstotni), na Madžarskem (48,2-odstotni), v Franciji (48,1-odstotni), Italiji (47,8-odstotni), Avstriji (47,1-odstotni), na Finskem (43,8-odstotni), Češkem (43-odstotni) in Švedskem (42,8-odstotni).
Najbližje povprečju OECD so bili Norvežani s 36,2-odstotnim in Poljaki s 35,8-odstotnim davčnim primežem na plačo posameznika.
Manj kot 25-odstotno pa so bile plače poleg v Čilu obremenjene še v Južni Koreji (22,2 odstotka), Izraelu (22,1 odstotka), Švici (21,8 odstotka), Mehiki (20,1 odstotka) in na Novi Zelandiji (17,9 odstotka).
Sicer pa OECD v poročilu ugotavlja še, da so davki na plače zaposlenih z otroki nižji kot davki na plače posameznikov brez otrok. Izjema sta le Čile in Mehika, kjer v tem smislu ni razlik.
V OECD je v povprečju dohodkovni davčni primež pri družinah z otroki, a zgolj enim zaposlenim, lani znašal 26,6 odstotka, kar je skoraj deset odstotnih točk manj od davčnega primeža pri posameznikih brez otrok.
