Tovarne sladkorja Ormož: Slovenija prosi za obročno plačevanje kazni

Ljubljana – Slovenija bo v bruseljsko blagajno morala vrniti 8,7 milijona evrov ali četrtino izplačanega denarja za razgradnjo Tovarne sladkorja Ormož (TSO). Na evropsko komisijo je že romala prošnja za možnost obročnega odplačevanja in sicer v treh enakih letnih obrokih.

Dveletna saga o nepopolni razgradnji edine tovarne sladkorja pri nas, v kateri slovenska stran ni uspela prepričati evropske komisije, da naj bi bila dva še ne porušena silosa z naknadno dodelanim oz. popravljenim programom razgradnje dovoljena, se je tako končala z izrekom kazni, zaradi katere bo Slovenija iz kmetijskega jamstvenega sklada dobila za 8,7 milijona evrov manj denarja za kmetijstvo, kot bi ga sicer iz naslova skupne kmetijske politike.

Za popolno razgradnjo in upravičenost do izplačanih 34,8 milijonov evrov, kolikor je Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja izplačala za ukrepe prestrukturiranja sladkorne industrije Tovarni sladkorja Ormož v letih 2008 in 2009, bi po mnenju evropske komisije morali porušiti oba silosa, namenjena za skladiščenje sladkorja. Tako je bilo sprva tudi predvideno po programu, ki so ga poslali v potrditev resornemu kmetijskemu ministrstvu iz TSO v lasti nizozemskega Cosuna. Ministrstvo pa je leto dni kasneje ugodilo popravljenemu programu razgradnje, za katerega je zaprosila TSO z Jurijem Dogšo na čelu. Dobila je dovoljenje, da silosa lahko ostaneta za potrebe pakiranja sladkorja drugih proizvajalcev na območju TSO.

Ker je s to spremembo prišlo le do delnega prestrukturiranja oz. razgradnje, so v Bruslju sklenili Sloveniji odvzeti omenjeni znesek, ki predstavlja četrtino skupno predvidenih in izplačanih sredstev za razgradnjo. Kot pojasnjuje Benedikt Jeranko, direktor Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, finančna korekcija ni izračunana na podlagi dejanske škode ali stroškov razgradnje ampak na podlagi kvote, ki jo je imela posamezna država.

Zanimiva je tudi njegova razlaga, da je s tem, ko je Slovenija pristopila k prestrukturiranju, tudi sama sprejela oz. potrjevala ta program za razgradnjo. »Program prestrukturiranja je potrjevala vsaka država sama, komisija je bila z vsebino programa le seznanjena. Kopija dokumentacije je torej romala v Bruselj, vendar pa so pa predstavniki komisije zelo jasno povedali, da to, če so nekaj dobili na vpogled še ne pomeni, da so se s tem strinjali. To je torej drugače kot pri programu razvoja podeželja, ki mora biti v Bruslju potrjen in dobiš od tam dejansko neke vrste odločbo. Enako velja za shemo neposrednih plačil, ki jo je treba notificirati. Torej posreduješ shemo, jo uskladiš s komisijo in ta, če nekaj ni v redu, da pripombe.«

Na vprašanje ali bodo zaradi omenjene kazni posledice tudi za kmete, če bo Slovenija za ukrepe kmetijske politike dobila za toliko manj denarja, pa je Jeranko odgovoril: »Vsaka finančna korekcija pomeni, da je za tisti znesek zmanjšano povračilo iz evropskega sklada. Na drugi strani pa je država dolžna ukrepe, ki jih izvaja, izvajati v obsegu, tudi finančnem, kot je to določeno s predpisi Unije. To torej ne pomeni, da bodo zato neposredna plačila manjša.«