Tovor je začel uhajati v druga pristanišča

Poslovanje Luke Koper: Zaradi rekordnega pretovora alarmantni zastoji. Blago se preusmerja v druga pristanišča.

Objavljeno
21. januar 2016 21.22
Boris Šuligoj
Boris Šuligoj
Koper – Luka Koper je minulo leto imela več poslovnih rekordov. Toda zadnje mesece se je zaradi zastojev na železnici začel tovor preusmerjati v druga pristanišča. »Od novembra so alarmantne razmere na železniškem omrežju. Zato smo zaskrbljeni, kako bo z napovedano rastjo za letos,« je danes dejal predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić.

Včeraj v pristanišče ni prišlo kar 15 napovedanih vlakov oziroma 300 vagonov. »Naš lanski pretovor je dosegel rekord, saj smo v enem letu za 1,8 milijona ton (še nikoli prej toliko v enem letu) povečali pretovor, ki ga je bilo 20,7 milijona ton. Teoretično bi morali imeti na železnicah za dve do tri milijone ton tovora rezerve in bi morali šele po letu 2020 začeti obravnavati preusmeritve tovora, toda v zadnjih treh mesecih se spopadamo s takšnimi problemi, kakršnih nismo imeli nikoli prej. Prevoznikom nenadoma ne uspe prepeljati tovora k nam. Vlaki so ustavljeni po Sloveniji, posledično tudi v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem. Tako imamo velike pritiske strank, nezadovoljstva, konkretne grožnje. Zamujajo premog, fosfati, žlindra, les, papir, pločevina, kontejnerji ... Kupci preusmerjajo tovore v Hamburg, na Reko, v pristanišče Nogaro ... Tovor iz Avstrije, ki je bil prej običajno prepeljan v dveh dneh, je te dni potreboval od dva do tri tedne, tovor iz Slovaške, ki je potoval tri ali štiri dni, pa je zdaj na poti 23 dni,« je dejal Matić.

Investicije zavira država

Uprava Luke je opozorila, da imajo letos predvidenih 77 milijonov evrov za investicije (dvakrat več kot lani), toda pri teh jih zaustavlja ministrstvo za infrastrukturo, ker zamuja s potrditvijo načrta razvoja. Lani je bil načrt razvoja potrjen šele maja, čeprav so ga ministrstvu poslali že januarja. Letošnjega so posredovali že septembra lani, a še vedno ni potrjen. Po tri mesece morajo čakati na soglasje države za najetje posojil, čeprav se jim zdi to nepotrebno, saj so delniška družba. Uspešni so pri pridobivanju evropskih sredstev iz tistih EU-skladov, kjer sami prosijo, ko pa gre za kohezijska sredstva, ki jih pridobi država, teh sredstev ne dobijo. Gradbeno dovoljenje za izvlečni tir je bilo izdano že marca lani, a začetek gradnje še ni znan. »Za 1,2 kilometra dolg tir bo država porabila 20,7 milijona. Mi za en kilometer železniških tirov porabimo milijon evrov, pa nad njimi gradimo tudi mostove,« trdi Matić.

Ne spreminjaj, kar deluje

Država spet obuja pobude o logističnem holdingu, o ustanavljanju zasebnega pristanišča v pristanišču, o pristaniški upravi, čeprav Kopru vsi partnerji po svetu zavidajo tako uspešen poslovni model, ki se z rezultati potrjuje na trgu. Jasno ni niti, zakaj in kako bi podelili koncesijo za tretji pomol tujcu, če ima to koncesijo še 27 let Luka Koper in če so narejeni elaborati že pred tremi leti pokazali, da se tretji pomol, kot je zastavljen v DPN, ne izplača.

Lani je Luka pretovorila 17 odstotkov več kontejnerjev kot leto prej in s 790.000 kontejnerji ohranila primat na Jadranu. S 607.000 pretovorjenimi avtomobili je tudi tu dosegla 17-odstotno rast. Prihodkov so imeli 173 milijonov evrov ali 12 odstotkov več. Lanski dobiček je znašal 26,6 milijona evrov, a bi bil štiri milijone evrov višji, če ga ne bi slabili na račun naložbe v slovaški TTI iz časa Roberta Časarja. V minulih dveh letih so zaposlili 100, letos pa bodo še 50 novih delavcev.