Tiskane izdaje
Trbovlje − Politiko upravljanja dobrih dva tisoč stanovanj v Zasavju, ki so bila v lasti trboveljskega Spektra, bo odslej kreiral nov lastnik, Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS). Ta se je že odločil tudi za dolgoročno organizacijsko spremembo: Spekter namerava do 2025 združiti s hčerinsko družbo na Ravnah, ki že upravlja deset tisoč stanovanj.
S prenosom stoodstotnega poslovnega deleža nekdanje rudniške stanovanjske družbe Spekter, za katerega je SSRS odštel 6,8 milijona evrov, je sklad bogatejši za okrog 6000 stanovanj: poleg lastniških je imel namreč Spekter v Zasavju še 4000 stanovanj v upravljanju. Zaradi prehoda z enih državnih jasli na druga pa ni treba biti v skrbeh ne najemnikom stanovanj ne zaposlenim na Spektru, poudarja direktor SSRS Črtomir Remec, ki za zdaj tudi vodstva Spektra ne bo menjal. Neuradno Remec pričakuje, da se bo Stane Sotlar, v. d. direktorja, potegoval tudi za vodilno mesto, ko bo SSRS v prihodnjih mesecih objavil razpis.
Vedno tarča zaradi dobrega poslovanja
Spekter je v preteklosti sicer večkrat dvigoval prah. Z menjavami v vrhu Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) se je menjala tudi politika do njega. Ker je dobro posloval, je bil tarča vsakokratnih vodilnih na RTH: ti so mu nazadnje izbrisali status neprofitne organizacije in si prilastili pretekle dobičke. Namesto za obnovo stanovanjskega fonda so denar porabili za plače zaposlenih na RTH.
Strategijo ravnanja s Spektrom in njegovim premoženjem bo po novem narekoval republiški stanovanjski sklad. Njegov direktor Remec zagotavlja, da bo fond, ki so ga pridobili v Zasavju, pomembno prispeval k njihovi ponudbi. Ta je doslej štela 4000 stanovanj, še 2000 jih je v gradnji, cilj do leta 2025 pa je 10.000 enot. »To pa je že trikratna vrednost iz 2015,« ugotavlja Remec in napoveduje obnovo stanovanj »v skladu s poslovnim načrtom SSRS«. To pomeni, da vlaganja v obnovo v Zasavju lahko pričakujejo v štirih letih po sprejetju načrtov.
Del zasavskega stanovanjskega fonda je precej star, zato bo obnova nujna, a tudi zahtevna. Remec sicer ocenjuje, da zasavski fond po starosti ne odstopa bistveno od obstoječega v lasti Stanovanjskega sklada RS − razen dela trboveljskih stanovanj, ki so tehnična kulturna dediščina, ki zahteva posebne rešitve.
