Triglav na vlaku energetskih prenov in selitev

Ljubljana – Zavarovalnica Triglav je med podjetji, ki so se lotila energetske prenove in načrtov. Sanirali bodo tudi svojo Slovenijalesovo poslovno stavbo, v katero bi preselili del svojih služb. A v državi očitno še nimamo načrta energetske obnove stavb, na kar opozarja tudi GZS.

Neuradno smo slišali celo to, da bi se lahko v prihodnjih letih sedež in uprava Zavarovalnice Triglav preselila iz zgodovinske, kulturno zaščitene Plečnikove palače na Miklošičevi ulici v Ljubljani v energetsko prenovljeno poslovno stavbo nekdanjega Slovenijalesa, ki je sicer v lasti Zavarovalnice Triglav (ZT). Na Triglavu o morebitni selitvi sedeža: »O čem takem še nismo razmišljali.«

Se bo del Triglava selil v Slovenijales?

Gotovo pa razmišljajo o energetski obnovi poslovne stavbe Slovenijalesa. ZT: »V pripravi so podrobnejši načrti in izračuni. O podrobnih načrtih pa je za zdaj še prezgodaj govoriti.« Po naših neuradnih informacijah naj bi se Triglav priključil na vlak energetskih prenov tudi s stavbo Slovenijalesa, saj v njej najemniško gosti različne državne službe, ministrstva in podjetja, stavbi pa bi očitno prijal nov energetski plašč. Za povrh pa se celo razmišlja, da bi del svojih služb, ki jih ima Zavarovalnica Triglav zdaj na Verovškovi v Ljubljani v najetih prostorih poslovne stavbe T-2, preselili v omenjene Slovenijalesove prostore. Kdaj bi s selitvijo lahko začeli, še ni določeno, vsekakor pa odgovarjajo: »V tem primeru gre za interno organizacijsko odločitev, ki pa na samo energetsko sanacijo nima vpliva.«

Bo Triglavova Plečnikova palača hotel?

Vrh teh selitev pa bi gotovo bila omenjena domnevno možna selitev sedeža družbe iz Plečnikove palače, a o tem še očitno ne razmišljajo ali pa so to zamisel že opustili. Kakorkoli: Po naših neuradnih informacijah naj bi v nekaterih Triglavovih krogih razmišljali o tem, da bi po tej selitvi Plečnikovo palačo spremenili v hotel. A kot rečeno, v Triglavu odgovarjajo, da o tem še niso razmišljali.

Kljub temu smo vprašali tudi na zavod za varstvo kulturne dediščine, kakšno je njihovo načelno stališče do takšnih potencialnih sprememb namembnosti kulturno zaščitenih stavb. Z zavoda so nam odgovorili, da takšne vloge od Triglava seveda niso dobili. A njihov odgovor je jasen, da je »Plečnikova palača Zavarovalnice Triglav kulturni spomenik državnega pomena – z umetnostnimi in arhitekturnimi vrednotami«. Ob tem navajajo tudi številne kulturnozgodovinske vrednote, ki jih palača predstavlja, in kakšni posegi in nadzorovani premiki so v takšni palači sploh dovoljeni. Zavod: »Skladno z navedenim mora za kakršenkoli poseg investitor pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS.«

Triglav obnavlja skoraj vse, zlasti pa tri stavbe

Na vprašanje, koliko stavb zdaj zavarovalnica energetsko obnavlja, so jih z malo truda vendarle prešteli. ZT: »Zdaj opravljamo različna vzdrževalna dela na skoraj vseh objektih zavarovalnice, večje investicije zaradi energetske učinkovitosti pa se trenutno izvajajo na treh poslovnih stavbah zavarovalnice.« Pri tem ocenjujejo, da bodo z vsako investicijo delne obnove privarčevali od 5 do 10 odstotkov energije. Sicer pa bodo »izvajali energetske sanacije stavb in stare, dotrajane energetske sisteme nadomeščali z novimi, energetsko učinkovitejšimi, in s tem postopoma dosegali večje prihranke«. Odgovora, koliko naj bi Triglav okvirno stala energetska obnova stavb, nimajo. Seveda je malo verjetno, da se lotevajo teh obnov tako čez palec. Triglav se doslej še ni prijavil na noben javni razpis, v katerem se ponujajo sredstva za energetsko obnovo stavb, o katerih smo pisali v sredo. Vsekakor pa je njihov cilj, da bi v naslednjih desetih letih poslovali zgolj v stavbah razreda A ali B energetske učinkovitosti. Kar tudi pomeni, da sledijo smernicam EU o energetski učinkovitosti stavb.

V Triglavu pravijo, da ocen, koliko bi jih lahko stala energetska obnova stavb, nimajo. Pritrjujejo pa, da razmišljajo o energetski obnovi svojih stavb in se tako vključujejo v državni projekt energetske obnove stavb. ZT: »Za nekatere objekte Zavarovalnice Triglav že izdelujemo energetske preglede in izkaznice. Na podlagi ugotovitev bomo pripravili nadaljnje načrte, najprej pa bodo energetsko obnovljeni objekti, kjer bodo učinki prenove najvišji. Energetska sanacija je namreč dolgotrajen proces, vanj pa bodo zajeti tisti objekti, ki bodo glede na njihovo dejansko stanje potrebni energetske obnove. Pri tem bomo upoštevali strateške usmeritve skupine Triglav, ki so osredotočene na osnovno zavarovalno dejavnost in optimizacijo drugih področij skupine, med katere spada tudi nepremičninska dejavnost. To pomeni, da bo energetska obnova stavb odvisna tudi od tega, ali bo objekt ostal v dolgoročni lasti skupine Triglav.«

GZS: Načrta za obnovo objektov še nimamo

Kako na energetsko sanacijo stavb, ki naj bi bil večplasten multiplikativen protikrizni ukrep, gledajo na Gospodarski zbornici Slovenije? Alenka Avberšek, izvršna direktorica GZS, pravi, da k sanaciji energetske učinkovitosti stavb Slovenijo zavezuje že evropska komisija s posebno direktivo o učinkoviti rabi energije (URE), po kateri bi morali pripraviti akcijski načrt za obnovo vsaj triodstotnega sklada objektov na leto. Tak načrt bi bil podlaga za sofinanciranje teh sanacij z evropskimi sredstvi. Alenka Avberšek: »Po nam dostopnih informacijah takega načrta še nimamo, potekajo pa projekti sanacije javnih stavb iz naslova sredstev EU iztekajoče se perspektive.«

To, kakor je videti, drži, saj so nam to potrdili tudi na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Na vprašanje, kako je s pripravo Nacionalnega akcijskega načrt za energetsko učinkovitost, ki naj bi bil končan do 30. aprila, so odgovorili: »Osnutek bo v kratkem pripravljen.« In čez nekaj dni vendarle dodali: »Ker je to strateški dokument, je treba najprej opraviti javno obravnavo in dokument tudi medresorsko uskladiti, nato pa ga potrdi vlada. Iz tega torej izhaja, da smo s pripravo akcijskega načrta URE na začetku.«

Sanacija kot ukrep za obuditev gradbeništva

Alenka Avberšek meni, da se bo dvoštevilčna rast trga investicij, ki smo ji priča v tem letu, do konca leta umirila, kar je posledica ukrepov za učinkovito rabo energije in obnovo stavb. Avberšek: »Je statistična slika sanacijskih del, ki jih izvajajo številna srednja in mala, tudi mikro podjetja in podjetniki. Žal nekateri med njimi navajajo, da na plačila čakajo zelo dolgo, če jih sploh dobijo. Konkurenca v ponudbi podjetij, ki nimajo zasedenih zmogljivosti, pa je takšna, da zavarovanih poslov od investitorjev ni mogoče iztržiti.« A to je seveda že drugi problem v zgodbah o energetski obnovi stavb v Sloveniji.

Ponekod slabi materiali in rešitve

Seveda je slišati tudi pripombe, da se ponekod lotevajo teh sanacij na zalogo, če ne že na horuk in temu primerno slabšimi in manj ustreznimi materiali in načini. Alenka Avberšek pravi, da zbornica opozarja, da so v mnogih primerih upravičenci za sredstva z minimalnim ali nič sofinanciranja lokalne skupnosti, da projekte ponekod vodijo neusposobljeni investitorji s premalo strokovnimi znanji in da se zato pri izboru izvajalcev odločajo zgolj po najnižji ceni. Tako je že pri naročilih projektov, tudi pri gradbenih delih in celo pri nadzoru. Posledica tega so slabši projekti, vgrajeni slabi materiali, slabe rešitve in na koncu vprašljivi učinki – koliko energije tako sploh prihranijo.

Toda Avberškova poudarja, da strokovno vodeni projekti zagotovo prinašajo energetske prihranke, boljše klimatske naprave, nižje stroške vzdrževanja in manj obolelih v objektih. Alenka Avberšek: »V podjetjih so se sanacije lotili na podlagi preproste ekonomske logike, seveda tam, kjer imajo dostop do investicijskih sredstev, ker se te naložbe povrnejo v nekaj letih, ne v enem ali dveh.«