Triglav proti Klemenčičevi

Maratonska tožba Triglava proti Klemenčičevi, ker je domnevno izplačala previsoke nagrade takratnemu krogu vodilnih.

Objavljeno
10. januar 2012 20.31
Silva Čeh, gospodarstvo
Silva Čeh, gospodarstvo

Ljubljana – Danes bo na Okrožnem sodišču v Ljubljani spet razprava o tožbi Zavarovalnice Triglav proti nekdanji predsednici uprave Nadi Klemenčič. Gre za eno maratonskih tožb Triglava proti Klemenčičevi, ker je menda izplačala previsoke nagrade takratnemu krogu vodilnih. Klemenčičeva pravi, da je to politična gonja proti njej.

Predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca smo vprašali, za kakšno tožbo gre, kako visoki so zneski domnevnih škod, ki si jih prizadeva Triglav iztožiti v tej dolgotrajni sodni proceduri, katere tožbe je Triglav proti Klemenčičevi doslej že vložil in kako je sodišče o njih odločilo.

Iz Zavarovalnice Triglav so nam odgovorili: »Zavarovalnica Triglav je 12. avgusta 2004 vložila tožbi proti Milanu Maroltu in Nadi Klemenčič zaradi nezakonite izdaje sklepov in preseganja pooblastil. Sodišče je sledilo navedbam tožencev in tožbeni zahtevek 8. novembra 2006 zavrnilo. Zavarovalnica Triglav je 29. decembra 2006 vložila pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje, 9. januarja 2009 pa prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je sodišče ugodilo pritožbi Zavarovalnice Triglav. V tem sklepu je višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki še ni izdalo sodne odločbe v novem postopku.«

Tožba Triglava proti Klemenčičevi ima torej že dolgo osemletno brado, saj jo je vložila uprava, ki jo je takrat vodil Jože Lenič že leta 2004. S tožbo proti Nadi Klemenčič in takratnemu predsedniku NS Triglava Milanu Maroltu je vodstvo Triglava želelo iztožiti 930 milijonov tolarjev škode, ki je menda nastala, ker sta Klemenčičeva in Marolt vodilnim domnevno izplačala nagrade brez ustreznih sklepov nadzornega sveta. S tožbami in pritožbami sta potem nadaljevali tudi upravi, ki sta ju vodila Andrej Kocič in zdaj Matjaž Rakovec.

Iz Triglava niso odgovorili, za kako visok tožbeni zahtevek tožijo Klemenčičevo, iz napovedi aktualne obravnave na sodišču pa je razvidno, da gre za zahtevek v višini 781.870,75 evra.

Nekdanja prva dama Triglava Klemenčičeva je pri tem za Delo dejala, da je njena ekipa vsa devetdeseta leta posvetila sanaciji Triglava, ki je tako postala zdrava zavarovalnica z visokokakovostnimi rezervacijami in tržnim deležem, ki je bil višji od današnjega. Dejala je, da je bila sporna nagrada, ki ji jo očitajo, v resnici nagrada, ki jo je takrat namenila svojim članom uprave po desetih letih njihovega garanja. Kakor je razumeti Klemenčičevo, takrat niso, denimo, poznali niti nagrad za delovanje v organih upravljanja v hčerinskih družbah doma in po Balkanu niti visokih regresov.

Kako bo sodišče danes razsodilo, bomo videli. Gotovo pa pri plačah in nagrajevanju vodilnih na Triglavu v času po Nadi Klemenčič niso postali bolj zadržani. Ko je Klemenčičeva odhajala s Triglava, je imela, preračunano iz tolarjev, okrog 3540 evrov visoko neto plačo, plače njenih naslednikov od Jožeta Leniča, Andreja Kociča do zdaj Matjaža Rakovca pa so (bile) višje.